Pri tem je izpostavila vprašanje, ali »želimo v naši državi plačevati manj davkov, ampak na drugi strani imeti tudi manj socialne države, ali pa smo pripravljeni plačevati nekoliko višje davke in ob tem ohraniti visok nivo socialne države«. Nemogoče je imeti nizke davke, visok nivo socialne države in hkrati izravnan proračun, je opozorila premierka v zapisu, ki je objavljen tudi na spletni strani Pozitivne Slovenije (PS).
Zgledna država
Sama je za drugo opcijo - »za solidarno in socialno državo, kjer bomo tisti, ki imamo več, plačevali višje davke zato, da bo vsem omogočeno izobraževanje in zdravstvena oskrba, kjer bo solidarnost vedno visoko na lestvici naših vrednot in kjer bomo kot družba poskrbeli za tiste, ki ne morejo poskrbeti zase, ter da bomo tiste, ki znajo poskrbeti samo zase na račun drugih in na račun kršenja zakonov, primerno obravnavali«.
Sicer pa Bratuškova v zapisu ugotavlja, da je bila Slovenija zgledna država, posebno v prvem desetletju njenega nastanka je z modrim in umirjenim vodenjem storila ključne korake, ki jih je velikokrat vodila zrela politika doseganja konsenza. Bolj ko pa se je umikala politika dogovarjanja in je v ospredje prišla politika enostranskih odločitev, več je bilo napak.
Časa se ne da zavrteti nazaj
Vendar, kot je zapisala, se časa ne da zavrteti nazaj, da bi popravljali pretekle napake, potrebno se je ozreti naprej in ustvarjati prihodnost. In, kot je zagotovila, ravnajo točno tako.
Po njenih besedah je bila sprememba ustave v delu, ki se nanaša na referendum, nujno potrebna. »Vemo, kakšna politična preigravanja so se v preteklosti dogajala z referendumi,« je navedla Bratuškova in dodala, da je politika zlorabljala večino od 20 dosedanjih referendumskih pobud, le malo jih je bilo dejansko razpisanih s strani civilne družbe. Pri tem je poudarila, da se je s sedanjo spremembo predvsem »samoomejilo« politiko.
Glede druge spremembe, vnosa fiskalnega pravila v ustavo, pa je izpostavila, da je PS in tudi sama osebno podprla začetek postopka za vpis fiskalnega pravila v ustavo. Vseskozi pa so poudarjali, da mora biti konsolidacija postopna in ne prehitra, saj prehitra konsolidacija lahko naredi več škode kot koristi.
Finance je treba spraviti v red zaradi nas, ne zaradi Bruslja
To, je dodala, zagovarja tudi danes. Pojasnila je, da sprememba ustave, ki je bila potrjena v petek, ne pomeni, »da moramo mi svoj proračun uravnotežiti v letu 2015, skratka da bomo že leta 2015 lahko porabili samo toliko kot poberemo davkov, ampak da z letom 2015 stopi v veljavo formula - fiskalno pravilo, ki bo natančno določilo način in časovni okvir konsolidacije naših javnih financ«.
Vse to bo urejeno v izvedbenem zakonu, ki ga bo vlada še pripravila. Po besedah predsednice vlade leto 2015 zato ni nobeno prelomno leto za našo državo, »vsem nam pa mora biti jasno, da je treba naše javne finance srednjeročno spraviti v red in to zaradi nas samih in ne zaradi zahtev Bruslja«.
Premierka je še pojasnila, da je s svojimi besedami o 30-odstotnem znižanju pokojnin oz. plač želela zelo nazorno pokazati, kaj bi se zgodilo, če bi morali že v letošnjem letu uravnotežiti javne finance. »Tega seveda ne bo in naša vlada takšnih posegov ne bo nikoli zagovarjala,« je še zagotovila.
