Premierka Alenka Bratušek je na začetku izredne seje povedala, da je Slovenija v Bruselj skupaj s programom podala sporočilo, da vemo kaj delamo. »To, da je Bruselj kakorkoli komentiral napovedane ukrepe, ne drži,« je povedala. Navedla je še besede vodje evrske skupine, ki pravi, da mora Slovenija ukrepati odločno. »Konec maja bomo lahko govorili o tem, ali so Bruselj ukrepi te vlade prepričali,« je napovedala.
Priprava obeh dokumentov je po besedah Bratuškove pomemben uspeh. Med uspehi vlade je premierka izpostavila tudi izdajo zakladnih menic in obveznic. Priznala je, da je bila cena zadolževanja visoka, a še vedno nižja, kot ob zadnji izdaji obveznic oktobra lani.
Ključno, da je požar s Cipra pogašen
V nadaljevanju je poudarila, da je ključno, da so pogasili požar, ki se je prek Cipra širil na Slovenijo. »Dokumenta skupaj tvorita usklajeno in premišljeno osnovo prihodnjega delovanja te vlade,« je zatrdila. Spomnila je, da gospodarske napovedi Urada za makroekonomske analize RS slonijo na ukrepih pretekle vlade, in izrazila prepričanje, da bodo s koraki njene vlade napovedi boljše.
»Tudi v letu 2014 se bo domača potrošnja še nižala,« je Bratuškova navajala napovedi Umarja in dodala, da je letos in prihodnje leto pričakovati rast brezposelnosti. Ponovno pospešitev gospodarske rasti je pričakovati šele leta 2017 oziroma 2018, je poudarila. Opozorila je, da so zdravi makroekonomski temelji Slovenije nujni. »Ključni prioriteti te vlade sta oživitev gospodarstva in konsolidacija javnih financ,« je, kot že večkrat prej, poudarila Bratuškova.
»Tisti, ki govorijo, da se ukrepi nanašajo zgolj na odhodkovno stran, govorijo na pamet in si niso niti pogledali dokumentov,« je opozorila in nadaljevala: »Tistim, ki so bili pripravljalci prejšnjega proračuna, predlagam, da si pogledajo njegovo realizacijo v prvih petih mesecih in to naj jim bo ogledalo.«
Spomnila na dogovor s sindikati
»Dejstvo je, da je ZUJF, ki je veljal že lansko leto, prinesel prihranke tudi v letu 2013 in 2014, in to v višini približno 320 milijonov evrov,« je pojasnila. Spomnila je tudi na včerajšnji dogovor s sindikati in izrazila obžalovanje, da prejšnja vlada v tej smeri ni storila ničesar.
Davke v Sloveniji je primerjala z davki drugod po EU in ugotovila, da smo v večini primerov zelo blizu povprečja EU: »Naše davčne stopnje in skupni delež davkov v BDP-ju je pod evropskim povprečjem.«
"Jasno je, da je naša stava na stabilno gospodarsko rast in trajno strukturno uravnoteženje javnih financ praktično edina stava. Ne eno ali drugo, nujno oboje - čvrste finance in trdna rast," je zatrdila premierka in dodala, da ima Slovenija ob soočanju s strukturnimi neravnovesji zdrave makroekonomske temelje.
Posledice krize bomo še čutili
Slovenija lahko svetu po besedah Bratuškove zagotovi, da v zaostrenem mednarodnem okolju ne bo dodaten dejavnik tveganja. "Nihče pa nam ne more zagotoviti, da ne bomo čutili posledic nadaljnjega zaostrovanja krize in padca gospodarske aktivnosti v EU in območju evra," je opozorila.
»Zavedam se, da vsak dvig davkov na eni strani ali zniževanje plač na drugi prizadene ljudi. Na žalost smo v času, ko ne moremo sprejemati dobrih odločitev, vse so slabše. Najboljša je tista odločitev, ki stanje dolgoročno izboljša,« je še poudarila. Dodala je, da je čas, da pokažemo, da nam gre za skupno dobro in javni interes, ter se lotimo zgolj ukrepov in dejanj, ki imajo realno možnost uspeha. »Iz krize ne bomo prišli, če bomo vedno znova sprožali male in pritlehne krize,« je opozorila.
»Le od naše skupne preudarnosti, previdnosti in pridnosti je odvisno, v kakšni prihodnosti bomo živeli,« je zaključila.
V Bruslju nezadovoljni?
Kot poročamo v današnji tiskani izdaji Dnevnika, naj bi bil Bruselj še vedno nezadovoljen z načrtovanimi ukrepi slovenske vlade, ki so menda nezadostni.
Vlada je v programu stabilnosti predvidela več ukrepov na prihodkovni strani javnih financ, njihov skupni letni učinek pa naj bi znašal od 646 do 649 milijonov evrov.
Najbolj odmeva zvišanje DDV
Med ukrepi najbolj odmeva zvišanje davka na dodano vrednost z julijem, ki v gospodarstvu povzroča največ nelagodja. Predvideva se tudi uvedba davka na nepremičnine s prihodnjim letom, kot rezerva pa ostaja možnost uvedbe kriznega davka na prihodke.
Če bi se vlada prihodnje leto odločila za uvedbo kriznega davka, bi to prineslo dodatnih 300 milijonov evrov. Ta odločitev pa bo odvisna od dogovora s socialnimi partnerji o zmanjšanju porabe.
Na strani odhodkov se predvideva za 716,5 milijona evrov prihrankov, a je za 200 milijonov evrov ukrepov še nedorečenih. Program za zdaj vsebuje predvsem nadaljevanje omejevanja izdatkov za plače v javnem sektorju in pokojnine.
Kateri so ključni ukrepi?
Med ključnimi ukrepi iz reformnega programa so sanacija slabih bančnih terjatev s prenosom na slabo banko, reševanje prezadolženih podjetij, spremembe v upravljanju z državnim premoženjem, privatizacija, dogovor o vpisu fiskalnega pravila v ustavo in ustavnih spremembah pri referendumu ter niz ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja.
Opozicija in del ekonomistov protikriznemu programu vlade očitata nedomišljenost in prevelik poudarek na dvigu davkov ter s tem negativne učinke na gospodarsko dejavnost.
Povsem enotna ni niti koalicija. V delu, ki predvideva začetek postopka za prodajo državnih deležev v 15 podjetjih, med drugim v Telekomu Slovenije in NKBM, ima ločeno stališče SD. V stranki ne napovedujejo koalicijskih trenj, a si želijo, da bi odločitve slonele na strategiji upravljanja z državnimi naložbami.
