BSF: Evropski problem je bolj političen kot ekonomski

Nujen je nov temeljni dokument za Evropo

Predsednik republike Borut Pahor verjame v združene države Evrope, vendar ne v obliki talilnega lonca, temveč ob spoštovanju različnih identitet evropskih držav. »Kriza jasno kaže na pomanjkanje močnih skupnih institucij za spopad s krizo,« je opozoril.

Poudaril je, da lizbonska pogodba ni dovolj za prihodnost Evrope, zato je nujen nov temeljni dokument, ki mora biti ponujen vsem članicam v odločanje, pravi čas, da se začne njegova priprava, pa bo po evropskih volitvah.

Najvišje predstavnike naj izbirajo ljudje

Evropske volitve bodo tudi, je dejal italijanski premier Letta, priložnost, da se Evropa odloči za nov način izbiranja svojih najvišjih predstavnikov, predsednikov Evropske komisije in Evropskega sveta.

Prepričan je, da bi moralo odločanje o najvišjih predstavnikih bolj odražati voljo ljudi, namesto da odločajo voditelji v Bruslju na nočnih sejah.

Avstrijski predsednik Heinz Fischer se je strinjal, da je nujna vizija prihodnosti skupne Evrope, a je pri tem potrebna tudi prava časovnica, da bodo ljudje to idejo razumeli in jo sprejeli.

Za težke odločitve potrebna pritisk in modrost

Fischer je opozoril, da so spremembe glavni element današnjega sveta in obstoja. Je pa treba vedeti, katere spremembe so potrebne, in jih tudi izvesti. Za težke odločitve je nujen določen pritisk, a potrebna je tudi modrost, da se ne čaka predolgo, je dejal in dodal, da ima Evropa težave, ker so s spremembami čakali predolgo.

Z njim se je strinjal Letta, ki je poudaril, da je sedanja kriza pokazala, da potrebujemo učinkovitejšo Evropo.

Evropski problem bolj političen kot ekonomski

»Koliko milijard evrov smo izgubili zaradi tega, milijard, ki jih moramo zdaj privarčevati, ker je bil denar porabljen, ker odločitve niso bile sprejete v pravem času,« je poudaril.

Letta je izrazil prepričanje, da je evropski problem bolj političen kot ekonomski, težava Evrope je, da se ne more pravočasno odločiti.

Preveliki koraki niso dobri

Fischer je obenem opozoril, da v tem trenutku v Evropi niso dobri preveliki koraki, saj je tako več možnosti, da nam spodleti, kot če gremo korak za korakom.

Poudaril je tudi, da instrumentov nacionalnih demokracij ne moremo enostavno prenašati na evropsko raven, čeprav je treba iti v tej smeri. »Ljudje ne želijo, da bi imel Bruselj preveč oblasti, ker se jim zdi, da je predaleč od njih,« je opozoril.

Bratuškova: Reforme in fiskalna konsolidacija niso nujne zaradi Bruslja

Udeležence blejskega strateškega foruma sta uvodoma nagovorila tudi zunanji minister Karl Erjavec in premierka Alenka Bratušek. Slednja je poudarila, da se bo z izzivi lahko soočala le močnejša in bolj povezana Evropa. »Kar potrebujemo, je pametna integracija,« je dejala.

Pojasnila je, da to ne pomeni nove zakonodaje, temveč poenostavitev postopkov in zmanjšanje administrativnih bremen. »Kar moramo vedeti, je, da reforme in fiskalna konsolidacija niso nujne zaradi Bruslja,« je dodala.

Spremembe proti volji Evrope

Erjavec pa je opozoril, da Evropa od druge svetovne vojne še ni bila v tako težkem položaju in zdi se, kot da je prisiljena v spremembe proti svoji volji. »Če ne bo našla odgovorov na izzive, bo postopoma izgubila svoje primerjalne prednosti v globalnem okolju,« je dejal.

Na osmem Strateškem forumu Bled (BSF) sodeluje kakih 500 udeležencev, ki bodo do torka razpravljali še o prihodnosti ekonomske in monetarne unije, o položaju v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, zlasti v luči oskrbe z vodo, pa tudi o razmerah na Zahodnem Balkanu po vstopu Hrvaške v EU, o sodelovanju med unijo in Turčijo ter o vlogi mednarodnega kazenskega pravosodja.

Priložnosti na ruskem in srednjeazijskem trgu

Še pred uradnim odprtje BSF je dopoldne na Bledu potekal poslovni del foruma, ki sta ga organizirala IEDC - Poslovna šola Bled in Slovensko-ruski poslovni svet ter je bil v znamenju priložnosti za krepitev gospodarskega sodelovanje in sklepanja novih poslov, ki jih nudita Rusija in Srednja Azija.

Minister Erjavec je poudaril, da ruski trg in trgi Srednje Azije rastejo in ponujajo veliko priložnosti za pozitivne sinergije s slovenskim gospodarstvom, diplomacija pa bo pri tem pomagala, je obljubil.

Kljub priložnostim pa so udeleženci opozorili tudi na nekatere omejitve. Predstojnici Coca-Coline katedre za trajnostni razvoj na IEDC - Poslovni šoli Bled Nadji Žeksembajevi se včasih zdi, da podjetja te regije ne razumejo prav dobro in da ne vedo, kako se na tem območju dela.

Izbruh morebitnih konfliktov

Generalni podsekretar ZN in izvršni sekretar Ekonomske komisije ZN za Evropo Sven Alkalaj je dodal, da je treba upoštevati tudi politične napetosti v teh državah in morebitne konflikte, ki lahko izbruhnejo.

Direktor sektorja IT strategij pri ruski banki Sberbank Mircea Mihaescu pa je opozoril na nevšečnosti zaradi vizumskega režima v EU.

Slovenski minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je dejal, da priložnosti za krepitev sodelovanja z Rusijo in Srednjo Azijo vidi na področju trajnostne mobilnosti.

Ob robu poslovnega foruma so podpisali tudi pogodbo, s katero je družba Riko v projekt gradnje kompleksa Kempinski v beloruski prestolnici Minsk, katerega vrednost je prek 100 milijonov evrov, vključila slovenska podjetja Marmor Hotavlje, Stilles in Klima Petek.