Horvat je dejal, da je čas za prvo analizo prvih potez te vlade ter da konkretnih reformnih ukrepov praktično ni. Kot najodmevnejšo potezo ocenjujejo novo zadolževanje v začetku tega meseca. Menijo, da je bilo to zadolževanje prehitro in predrago.
Bratuškova je pojasnila, da je bil donos na petletne dolarske obveznice ob izdaji 4,95 odstotka, na desetletne pa šest odstotkov.
Slovenija je skladno s tržno prakso izvedla obrestno zamenjavo fiksnih tokov v dolarjih v variabilne tokove v dolarjih, valutno zamenjavo variabilnih tokov v dolarjih v variabilne tokove v evrih in obrestno zamenjavo variabilnih tokov v evrih v fiksne tokove v evrih, je pojasnila premierka.
Ob tem je dejala, da je Slovenja s tem izvedla t.i. sintetično zadolžitev v evrih tako, da so denarni tokovi v evrih znani. Slovenija tako gibanju tečaja ni izpostavljena, je zagotovila.
Izpostavila je tudi, da se je vlada Janeza Janše oktobra 2012 zadolžila za 10 bazičnih točk dražje, izdajo obveznic pa takrat ocenila kot eno uspešneje opravljenih nalog mandata.
Poudarila je še, da se ne zadolžujemo za vsako stvar posebej, pač pa se zadolžimo za izvrševanje proračuna. Sredstva bodo namenjena odplačilu kreditov, plače, pokojnine ter za dokapitalizacijo in sanacijo slovenskih bank.
Tanko: Prodajate NKBM zaradi zgubaških posojil?
Predsednik poslanske skupine SDS Jože Tanko je premierki očital, da želi vlada kot prvo banko prodati NKBM, ker je v njej kot nadzornica naloge opravljala Alenak Bratušek. Ker ni zadovoljen z obrazložitvijo ciljev prodaje NKBM, sumi, da želi vlada tako prekriti slabe kredite, ki bi se razkrili s prehodom na slabo banko.
"Ali je morda NKBM treba prodati predvsem zato, ker ste bili v njej med letoma 2009 in 2011 nadzornica, pa svojega dela oz. poslanstva v njej najbrž niste vzorno opravili in ste dali svoj takrat strokovni glas tako za podeljevanje cenenih kreditov kot za vlaganja v razne zgubaške naložbe banke, doma in tudi v tujini, predvsem na Balkanu," se je vprašal Tanko in dodal, ali želi Bratuškova "s forsirano prodajo NKBM preprečiti soočenje s tem ne ravno briljantnim delom vaše zgodovine".
Bratuškova: Tuji lastniki bodo še zaostrili nadzor
Bratuškova je očitke ostro zanikala: »O zgubaških naložbah se lahko pozanimate pri banki. Sicer gre za poslovne skrivnosti, a nekateri kljub temu uspejo te podatke spuščati v javnost. Jaz nikdar nisem intervenirala za kakršen koli kredit in sem pripravljena o vsem govoriti odprto.« Dodala je tudi, da so bili najslabši krediti NKBM izdani med leti 2006, 2007 in deloma 2008. »Upam, da veste, kdo je bil takrat v vladi in kdo je sedel v nadzornem svetu. V času mojega članstva smo morali izvajati slabitve in od tod sledi padec vrednosti banke. Z vstopom tujcev upam, da bi se nadzor poostril.«
Bratuškova je danes podrobneje pojasnila razloge za prodajo 15 državnih podjetij. Eden od kriterijev so bili podpisani sporazumi o skupnem nastopanju lastnikov pri prodaji naložb, saj se pri prodaji večinskega deleža podjetja pričakuje občutno višja dosežena prodajna cena. Omenila je tudi stečaj družbe Zvon Ena Holding, ki je bila večja lastnica posameznih naložb in je bankam upnicam zastavila delnice v podjetjih za zavarovanje posojil, te pa so jih zdaj primorane prodati, da izboljšajo svoj položaj. »Ostali lastniki so se v teh primerih pridružili kot racionalni investitorji - višja cena,« je dejala in kot primer navedla Helios in Cinkarno Celje.
Povedala je še, da bi se s tujim nadzorom znala razkriti odgovornost njenih predhodnikov in da upa, da bodo v poslanski skupini SDS takrat odgovorne merili z istimi merili.
Bodoče investicije v gospodarstvo
S pomanjkljivo predstavitvijo načrtov za spodbudo gospodarstva je bi nezadovoljen poslanec SLS Franc Pukšič. Želel je vedeti, kakšne ukrepe vlada načrtuje za oživitev gospodarske rasti in za zaposlitev izobraženih mladih, ki ne najdejo službe? Zanimalo ga je tudi, kateri ukrepi bodo privabili tuje investitorje in kako namerava vlada prepričati domače podjetnike, da se ne izselijo iz države?
Bratuškova si želi, da bi bila vlada uspešnejša od prejšnje, »kjer je brezposelnost iz meseca v mesec naraščala.« Izpostavila je tudi, da bi bile razmere danes drugačne, če bi leta 2006 država znižala raven odhodkov ali pa takrat dvignila DDV.
V okviru ukrepov namerava vlada v okviru nadaljevanja obstoječih dolgoročnih namenskih linij SID banke v letu 2013 zagotoviti dodatnih 14 milijonov dolgoročnih virov, na podlagi teh in novih virov pa bo na letni ravni podprtih do 1000 podjetij in ohranjenih ali ustvarjenih do 50.000 delovnih mest.
Letos in prihodnje leto bo razširjena vsebina spodbujevalno-razvojne platforme in povečan proračun platforme, od tega letos v višini 595 milijonov evrov, in sicer 90 milijonov evrov kot povečanje obstoječega ukrepa finančne inženiringa za vzpodbujanje tehnološko razvojnih projektov. Ta shema bo po besedah Bratuškove povečana na 240 milijonov evrov.
Nova jamstvena shema za mala in srednja podjetja
Podjetjem bo na voljo še 140 milijonov evrov za podporo okvirno 30 projektom podjetij, ki bodo ob ohranitvi obstoječih generirala še najmanj 2000 novih delovnih mest po različnih regijah.
Pet milijonov evrov bo na voljo v okviru izvajanja druge faze ukrepa mikrofinanciranja, to je financiranja najmanj 200 mikro in malih podjetij. Bratuškova je pojasnila, da bo na voljo tudi 100 milijonov evrov kot nov ukrep za financiranje razvojnih projektov za mala in srednja podjetja, s tem bo financiranih od 100 do 250 naložb oz podjetij.
Za nov ukrep finančnega inženiringa za financiranje malih in srednjih podjetij bo na voljo 400 milijonov evrov. Ta ukrep, tako Bratuškova, predstavlja potencial za financiranje najmanj 1000 podjetij malih in srednjih in za ohranitev ali oblikovanje 30.000 del mest. Za letos je načrtovan tudi obseg zavarovanj izvoznih kreditov, in sicer v višini 910 milijonov evrov.
Za izboljšanje dostopnosti do bančnega financiranja malih in srednjih podjetij bo država implementirala novo jamstveno shemo. Predvidena kvota jamstev je med 500 milijonov do ene milijarde evrov, kar ob delnem kritju v letih 2013 in 2014 pomeni skupni znesek kreditov od ene do dveh milijard evrov.
