Vodja vladnih pogajalcev, minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant je poudaril, da so za njimi intenzivna pogajanja, ki pa bi se morala opraviti že zdavnaj. »Vendar bolje pozno kot nikoli," je dejal in dodal, da je domača naloga na področju plač v javnem sektorju s tem opravljena.
Odpuščanja iz poslovnih razlogov ne bodo potrebna
Pri izbiri teh ukrepov je šla vlada sindikatom po Virantovih besedah zelo naproti v smislu, da ukrepi temeljijo na dvojni solidarnosti. Znižanje vrednosti plačnih razredov v razponu od pol odstotka do 4,86 odstotka bo namreč progresivno, tisti z višjimi plačami pa bodo prispevali bistveno več od tistih z nižjimi. Omenil je tudi manjša vplačevanja v dodatno pokojninske zavarovanje, saj bi letos javnim uslužbencem vplačevali 20 odstotkov premije, v prvi polovici prihodnjega leta 25 odstotkov, nato pa do konca prihodnjega leta 30 odstotkov. Izplačilo zaostalih napredovanj bo vlada namesto 1. junija letos izplačala 1. aprila prihodnje leto, novih napredovanj pa ne bo.
Z ukrepi je vlada zagotovila tudi, da odpuščanja iz poslovnih razlogov ne bodo potrebna, je pa trdno odločena za nadaljevanje s politiko zmanjševanja števila zaposlenih za en odstotek na letni ravni, je pojasnil Virant. Za vladno stran je sicer pomembno, da je dogovor dosegla v socialnem dialogu. »Pogajali smo se enajstkrat in zaključili s sedmimi velikimi picami, da te kap, ki so jih častili člani vladne pogajalske skupine. Koliko je to pripomoglo k uspehu pogajanj, težko ocenim,« je še povedal.
To ne bo pripomoglo k izboljšanju gospodarskega položaja v Sloveniji
»Ključno pri domači nalogi je, da je opravljena do konca leta 2014 in da ni vmes mogoče zahtevati dodatnih domačih nalog,« pa je povedal predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. Kot je pojasnil, bodo v nasprotnem primeru »poklicali inšpekcijo«, saj bodo ti dogovori iztožljivi. »Če me vprašate, ali verjamem, da bo to prispevalo k izboljšanju gospodarskega položaja v Sloveniji, je moj odgovor ne,« je še dejal Štrukelj, ki dvomi, da je krizo v državi mogoče rešiti zgolj z zniževanjem plač v javnem sektorju, če vse ostalo ostane isto.
Vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Drago Ščernjavič je spomnil, da je trajalo devet mesecev, preden so prišli do nekaterih rešitev. Poudaril je, da se mu zdi pomembno, da so uspeli prepričati vladno stran, da obstajajo notranje rezerve, čeprav še vedno niso vse odkrite.
Upa, da gre za ukrepe, s katerimi se bo dalo živeti
Po besedah vodje koordinacije stavkovnih odborov sindikatov Janeza Posedija je odločitev prejšnje vlade pripeljala do tega, da imajo danes na mizi kompleksnejšo zgodbo, kot bi bila potrebna. »Zakaj je bilo vse skupaj potrebno, ne vem. Upam, da je bila to šola tako za vlado kot za tiste, ki mislijo, da se da kar tako počez,« je povedal in dodal, da so dogovorjeni posegi enormni in gre za skrajno možno mejo. Hkrati je ocenil, da gre za ukrepe, s katerimi se bo dalo živeti. Zato je izrazil upanje, da bodo organi sindikatov ugotovili, da gre za najbolj uravnotežen predlog ukrepov, ki je bil možen.
Dogovorjene ukrepe in sporazum bodo namreč organi sindikatov potrjevali v prihodnjih dneh, vladna stran pa je prepričana, da imajo zagotovljeno zadostno večino podpore. Nato bi vlada vse skupaj obravnavala v četrtek, poslanci pa 21. maja. Ukrepi bi tako začeli veljati s 1. junijem. Letos naj bi z ukrepi privarčevali 108,6 milijona, prihodnje leto pa 182,6 milijona evrov. Največ prihranka prinaša nova plačna lestvica in nižja vplačila za dodatno pokojninsko zavarovanje.
