"Gre za prijateljske države, ki imajo skupne interese tako v regiji, kot Evropski uniji in širšem mednarodnem prostoru," je na skupni novinarski konferenci po delovnem srečanju v graškem deželnem dvorcu povedala Bratuškova. Faymann je izpostavil, da so se med Avstrijo, Slovenijo in Hrvaško razvile zelo močne gospodarske in kulturne vezi, Milanović pa je dodal še, da imajo vse tri države okoli 15 milijonov prebivalcev in morajo že zato tesneje sodelovati v regiji.
Avstrijski kancler je spomnil, da je bila na območju nekdanje Jugoslavije pred 20 leti še vojna, še "v času njegove generacije" pa druga svetovna vojna. "Miren razvoj zatorej v Evropi ni samoumeven," je opozoril in se zavzel, da projekt skupne Evrope za mir na celini ne sme ostati le črka na papirju.
Kmalu novo srečanje
Kot so povedali predsedniki vlad, je bilo to njihovo prvo tovrstno srečanje, ne pa tudi zadnje; kot so pojasnili, se bodo predvidoma že kmalu naslednjič sestali v Sloveniji, nato pa še na Hrvaškem. "Cilj je boj proti brezposelnosti, prizadevanje za skupno gospodarsko rast in za močno, demokratično Evropo," je dejal Faymann.
Podprli so tudi uvedbo davka na finančne transakcije in bančno unijo in se zavzeli za pravno državo in večjo pravno predvidljivost, za omejevanje špekulantov ipd., da, kot je dejal Faymann, "nam ne bo treba spet zagotavljati toliko milijard evrov za krizo na finančnih trgih oz. za reševanje bank". Gospodarsko rast bo mogoče zagnati le z večjimi vlaganji v izobraževanje, je prepričan avstrijski kancler in se zavzel za koordinacijo skupnih pobud trojice držav v Evropi.
Bratuškova je izpostavila, da lahko "kolega Faymann da kar veliko dobrih nasvetov" na področju boja proti brezposelnosti, zlasti med mladimi. Avstrija ima namreč eno najnižjih stopenj brezposelnosti med mladimi. "Z veseljem bomo izkušnje, ki nam jih bodo in so nam jih že predstavili kolegi iz Avstrije, uporabili tudi v Sloveniji," je dejala slovenska premierka.
Iskanje rešitev
Konkretneje je spomnila, da je Slovenija že znižala prispevke za delodajalce, ki prvič zaposlijo mladega delojemalca, tokrat pa sta s Faymannom govorila tudi o t.i. dualnem sistemu izobraževanja, ki je v Avstriji obrodil konkretne sadove. "Mislim da bi Slovenija predvsem na tem področju morala iskati rešitve," je dejala premierka.
"To so sicer bolj dolgoročne rešitve, skupen projekt znotraj EU pa je garancijska shema, ki smo jo potrdili na zadnjem Evropskem svetu," je še dejala Bratuškova.
Milanović je sicer opozoril, da ne gre kar kopirati rešitev iz drugih držav, saj gre običajno za niz faktorjev, ki potem lahko prinesejo napredek. Če bi Hrvaška zgolj prepisala avstrijski garancijski model za mlade, se ne bi zgodilo nič, je menil Milanović.
Vendar je tudi Milanović pozdravil priložnost, da se na tovrstnih srečanjih "lahko učijo eden od drugega". "Od Avstrije, ki ji mnogi v Evropi zavidajo, se lahko veliko naučimo," je Faymannu polaskal hrvaški premier in pohvalil že obstoječe gospodarsko sodelovanje, hkrati pa je znova povabil avstrijske investitorje na Hrvaško.
Bratuškova je na novinarsko vprašanje še pojasnila, da je oba kolega seznanila tudi glede problema plinskega terminala, ki ga načrtuje Italija v Žavljah. "Osebno pa sem trdno prepričana, da bova z italijanskim kolegom Enricom Letto uspela najti rešitev in da bo ta problem rešen znotraj dveh držav in da drugim državam ne bo treba pomagati oz. posegati," je dejala premierka.
Milanović za pogajanja z Brusljem o evropskem pripornem nalogu
Milanović je danes še dejal, da njegova vlada v prihodnjih nekaj tednih še ne bo odločala o spremembi zakona o evropskem pripornem nalogu. Napovedal je, da bodo o tem sprožili razpravo na Evropskem svetu. V Bruslju sicer do polnoči pričakujejo odgovor Zagreba na vprašanje, kdaj bo uskladil sporni zakon z evropskim pravnim redom.
Milanović je po današnjem srečanju s kolegoma iz Slovenije in Avstrije v Gradcu napovedal, da bo Evropski komisiji odgovoril hrvaški pravosodni minister Orsat Miljenić. S pravosodnega ministrstvo sicer do popoldanskih urah niso potrdili, ali so poslali odgovor Bruslju.
"Hrvaška od prvega dneva spoštuje evropski priporni nalog, vendar pa zaradi nekaterih napak in nelogičnosti v samem sistemu, ki nekaterim državam omogoča en režim, drugim drugi, tretjim pa tretji, menimo, da gre za temo, o kateri se je treba pogovarjati," je danes še dejal Milanović. Kot je dodal, se Hrvaška ne izogiba, temveč spoštuje omenjeni nalog, bo pa o tej temi zahtevala razpravo v Evropskem svetu.
