Topla obdobja so v zadnjih desetletjih vse pogostejša, hladna pa vse redkejša, kar je posledica globalnega segrevanja, pojasnjuje Gregorčič. »Najtoplejša zima je bila v letih 2006/2007, ko je bila povprečna temperatura 4,9 stopinj Celzija. Letošnjo zimo imamo od 20. decembra dalje prav tako precej visoke temperature, ki v povprečju merijo 4.5 stopinj – to sicer od letnih povprečij odstopa tudi za deset stopinj Celzija. Po drugi strani pa smo imeli v začetku decembra v ljubljanski kotlini temperature, ki so bile pod povprečjem.«
Shladilo se bo, vseeno pa bo padal dež
Vsi, ki pogrešate mrzlo zimo, se boste razveselili konca tedna, ko se bo v naših krajih ponovno nekoliko shladilo. Temperature se bodo namreč gibale med 0 in 5 stopinj Celzija, višje se lahko pričakuje tudi do 20 centimetrov novozapadlega snega. Po nižinah pa naj bi predvsem v ponedeljek in torek ponekod deževalo, pojasnjuje Gregorčič, v drugi polovici prihodnjega tedna pa se bo še nekoliko bolj ohladilo.
Temperaturni rekordi?
Medtem ko se mi v teh dneh skoraj sončimo, je Združene države Amerike zajel polarni mraz. Zaradi mraza, snega in poledice je doslej po ZDA od konca tedna umrlo več kot 12 ljudi. Mediji množično poročajo o temperaturnih rekordih - najnižjo temperaturo so namerili v Comertownu v zvezni državi Montani in sicer minus 53 stopinj Celzija, v Atlanti minus 14 stopinj.
Brane Gregorčič (Foto: Luka Cjuha / dokumentacija Dnevnika)
Gregorčič meni, da je objektivno gledano o absolutnih temperaturnih rekordih malce pretirano govoriti. »Za New York so napovedovali, da bodo zabeležili temperaturo minus 27 stopinj Celzija, zabeležili pa so 'zgolj' minus 14. To je seveda mrzlo, vendar za tista območja nič neobičajnega – rekord tam znaša minus 26 stopinj Celzija.«
»Kljub temu, da so verjetno izjave o rekordih nekoliko pretirane, je čisto mogoče, da je letošnja zima v ZDA najhladnejša v zadnjih 20ih letih,« ocenjuje Gregorčič. ZDA so namreč geografsko zelo odprta država, zato polarne zračne mase veliko hitreje dosežejo južne predele. V Evropi nas pred tem ščitijo Alpe.
Če se vam zdi neobičajno, da sta New York in Rim na isti geografski širini, deležna pa sta popolnoma različnih podnebij, je vzrok za to tudi v Severnem morskem toku, ki obliva vzhodno obalo ZDA, medtem ko Evropo obliva topel Zalivski tok.
Za vse je kriv polarni vrtinec
Foto: Reuters
Na obeh poloblah planeta se zadržujeta polarni fronti – ti pomenita mejo med toplejšim in hladnim polarnim zrakom. Ta meja valovi malce proti jugu in malce proti severu. Če se meja močneje izboči proti ekvatorju, pomeni, da polarni mraz zajame več predelov, kar se je zgodilo tudi v primeru ZDA. Hkrati pa večja izbočenost na enem mestu, pomeni manjšo izbočenost na drugem. Zato je med drugim v ZDA zelo hladno, v Evropi in nad Atlantikom pa relativno toplo. »Februarja leta 2012 smo v naše kraje dobili zelo mrzel prodor hladnega zraka nekje iznad Rusije. Takrat smo imeli eno najbolj hladnih obdobij v zadnjih 25 letih. Letos je nekaj podobnega doletelo ZDA.«
Letošnja zima se nam morebiti zdi še toliko bolj topla, saj smo bili lani v tem času deležni ene bolj sneženih zim, kljub temu, da ni bila med najbolj mrzlimi (bila je tretja najbolj snežna zima v zadnjih 50ih letih). Napačno je torej enačiti mraz s snegom.
Foto: Reuters
