Informacije, da je bilo imenovanje Matije Sevška za vršilca dolžnosti direktorja vladnega urada za komuniciranje (Ukom) le začasno, saj naj bi želela nova koalicija v prvi vrsti razrešiti dotedanjega direktorja Anžeta Logarja, sicer svetnika SDS v ljubljanskem mestnem svetu, so se izkazale za resnične.
Matija Sevšek v kabinet predsednice vlade?
Potem ko nekateri kandidati, med drugim v Ukomu že zaposleni Branko Vidrih, ki jih je ekipa Alenke Bratušek videla na tem mestu, v imenovanje niso privolili, so namreč stekli pogovori z Boštjanom Lajovicem, ki je za zdaj še zaposlen v uradu predsednika republike Boruta Pahorja. Ker pa naj bi bil dogovor o sodelovanju po naših informacijah pred vrati, je samo še vprašanje časa, kdaj bo 51-letni Lajovic prevzel vodenje Ukoma. Sevšek, ki je bil pred prihodom na Ukom tiskovni predstavnik Pozitivne Slovenije, naj bi se preselil v kabinet predsednice vlade.
Spomnimo, da se je Lajovic v državno upravo preselil po dolgoletni novinarski karieri – zaslovel je kot voditelj oddaje 24 ur na televiziji Pop TV, kasneje pa ga je pot vodila še na javno televizijo, kjer je vodil tako Dnevnik kot Odmeve. V času prve vlade Janeza Janše, ko je prišlo v vodstvu nacionalne televizije do korenitih kadrovskih rošad, je skupaj z nekaterimi vidnimi novinarji zapustil Kolodvorsko in prevzel mesto urednika spletne izdaje tednika Mladina. Po koncu novinarske kariere se je zaposlil v službi za odnose z javnostmi na ministrstvu za zunanje zadeve v času, ko ga je vodil Samuel Žbogar, pot pa ga je kasneje vodila še v urad predsednika republike, kjer si ga je za svetovalca za odnose z javnostmi zaželel Danilo Türk.
Pahorjeve težave z iskanjem primernega kadra
Da služba direktorja vladnega urada za komuniciranje zaradi zahtevnosti in izpostavljenosti ni najbolj zaželena, se je v preteklih letih izkazalo že večkrat. V prvi Janševi vladi so to funkcijo opravljali trije, in sicer Matjaž Kek, Gregor Krajc, ki je to mesto zasedal že v času Ropove vlade, in Anže Logar. Pahorjeva vlada je štirinajst dni po izvolitvi razrešila Logarja in za vršilko dolžnosti direktorice imenovala nekdanjo veleposlanico Veroniko Stabej. Ko pa je Stabejeva podala predlog za sporazumno razrešitev s položaja direktorice Ukoma, je Pahorjeva vlada na njeno mesto postavila nekdanjega odgovornega urednika Dela Darijana Koširja.
Dodajmo še, da je Janša v svojem prvem mandatu na Gregorčičevi ločil funkciji direktorja urada za komuniciranje in tiskovnega predstavnika vlade, kar so poznavalci odnosov z javnostmi označili za dobro potezo, saj ima tiskovni predstavnik vselej neposredni stik s premierjem. Sprva je to funkcijo opravljal zdajšnji prvi piarovec SDS Jernej Pavlin, ki pa je zaradi navodil tiskovnim predstavnikom ministrstev, da naj »do nadaljnjega ne komunicirajo s tednikom Mladina oziroma naj komunikacijo zreducirajo na minimum«, kmalu zatem odstopil. Na njegovo mesto je prišel Valentin Hajdinjak, ki si ga je zaradi dobro opravljenega dela v svoji vladi zaželel tudi Pahor. Kot je znano, pa je Hajdinjak ponudbo Pahorja, ki je po nastopu mandata novinarske konference vodil kar sam, odklonil.
Spomnimo še, da je bila direktorica urada za informiranje v času vlade Janeza Drnovška Alja Brglez (zdajšnja šefinja kabineta predsednika države Boruta Pahorja), iz vladne palače pa se je odselila ob prihodu premierja Antona Ropa. V vmesnem, kratkem mandatu vlade Andreja Bajuka je to funkcijo zasedala Alenka Paulin, ki je v prvi Janševi vladi postala direktorica STA. Po uradnih podatkih je sicer plača direktorja Ukoma letošnjega februarja znašala 3908 evrov bruto.