Če bo vlada Janeza Janše v prihodnjih mesecih prižgala zeleno luč prodaji državnega deleža v Telekomu Slovenije, bosta z njo dobro zaslužila tudi dva vidna politična veljaka: prvi mož direktorata za javno premoženje in finančni sistem na ministrstvu za finance Matej Runjak in minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak.
OGLEJTE SI ŠE GRAFIKO ''Sporni nakupi delnic Telekoma''. DOSTOPNA JE NA NAŠEM TWITTER IN FACEBOOK PROFILU.
Oba sta namreč pred meseci kupila večje pakete delnic Telekoma, pri čemer njuni nakupi časovno sovpadajo s pripravo terena za prodajo državnega deleža v družbi in začetkom strme rasti cene delnice. Runjak, ki velja za enega najtesnejših sodelavcev ministra za finance Janeza Šušteršiča pri vprašanjih, povezanih z upravljanjem državnega premoženja in finančne stabilnosti države, je 11. junija kupil 294 delnic Telekoma. Zanje je odštel 20.600 evrov. Le slab teden dni pozneje je 250 delnic, ki so ga stale 17.250 evrov, kupil še Vizjak.
Že mesec dni po njunih nakupih so v dobro obveščenih krogih izbruhnile govorice, da se je vlada odločila za prodajo več državnih podjetij. Konec julija se je nato vlada na zaprtem delu seje odločila začeti postopke za prodajo Petrola, Zavarovalnice Triglav in – Telekoma. Že avgusta je tako državni Sod začel pripravo razpisov za prodajo, ki jih je končal v začetku septembra, in gradiva nato izročil ministru Šušteršiču. Ali gre pri nakupih delnic Telekoma zaradi suma trgovanja z notranjimi informacijami tudi za kaznivo dejanje, bo morala ugotoviti Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP).
Dejstvo, da sedi v vladi, ki neposredno odloča o prodaji Telekoma, namreč ministra Vizjaka ni odvrnilo od novega nakupa delnic. Že 18. septembra je kupil še 400 delnic Telekoma in zanje plačal 26.500 evrov, kar je enako vsoti skoraj osem njegovih neto plač. Vizjakovo zaupanje v delnice Telekoma je očitno čez noč zraslo. Celo tako, da je vanje vložil znesek, ki presega njegov letni zaslužek na položaju ministra in je za več kot štirikrat večji od vsote njegovih prihrankov na banki. Morda tudi zato ni naključno, da je tri dni pozneje minister za finance Šušteršič na okrogli mizi o tujih investicijah na ekonomski fakulteti v Ljubljani res napovedal prodajo Telekoma in Zavarovalnice Triglav. »Zanimanja je res veliko. Tudi cene, ki bi jih lahko iztržili zanje, so zelo zanimive,« je dejal Šušteršič.
24. septembra, tri dni po Šušteršičevem nastopu, je vlada napovedala, da bo v primeru, če referenduma o Slovenskem državnem holdingu (SDH) ne bo, v dveh tednih potrdila načrt prodaje državnega premoženja. Iz tega je mogoče sklepati, da bi se prodaja Telekoma začela domala takoj po ustanovitvi SDH. Pri tem ni odveč spomniti, da je pri pisanju predloga zakona o SDH, ki velja za enega od paradnih ukrepov Janševe vlade, sodeloval prav Runjak, ki ga je tudi javno predstavil na novinarski konferenci. V tednu dni po Šušteršičevem nastopu je vrednost delnice Telekoma zrasla za kar 23 odstotkov – s 65,5 evra na okoli 80 evrov, kolikor je vredna tudi danes.
Če bi torej Runjak in Vizjak že danes prodala delnice, bi pri prodaji ustvarila dobiček: prvi v višini 2940 evrov, Vizjak pa bi bil z deležem, ki je danes vreden 52.000 evrov, v plusu za več kot 8200 evrov. Še 2058 oziroma 1750 evrov bruto so Runjaku in Vizjaku prinesle še dividende, ki jih je letos izplačal Telekom.
O njih so delničarji, med katerimi je največji država, odločali na skupščini 21. junija, torej le nekaj dni po tem, ko sta oba kupila delnice. Predlog za izplačilo višjih dividend od prvotno predvidenih sta ob soglasju vlade vložila državna sklada Kad in Sod. Še več bi Runjaku in Vizjaku prinesla privatizacija Telekoma. Po oceni analitikov bi lahko vrednost delnice ob prodaji večinskega deleža dosegla od 120 do 160 evrov, kar bi Runjaku prineslo med 14.700 in 26.500 evri dobička, Vizjak pa bi bil bogatejši za najmanj 34.300 evrov oziroma za skoraj 60.300 evrov.
Kdaj natančno sta bila Vizjak in Runjak seznanjena z načrti o privatizaciji Telekoma, ni znano, a imata zaradi dela, ki ga opravljata, zagotovo dostop do številnih cenovno občutljivih in drugih nejavnih informacij. Vizjak je že kot minister redno prisoten na sejah vlade, ki odloča o programih prodaje, njeni člani pa so v rednih stikih s potencialnimi kupci državnih naložb. Runjak velja za eno od ključnih oseb na ministrstvu za finance: je predsednik nadzornega sveta SID banke, kot vodja direktorata je po službeni dolžnosti zadolžen za državno premoženje, obenem pa vodi medresorsko delovno skupino za pripravo sistemskih sprememb na področju upravljanja kapitalskih naložb države. Runjak je tudi v rednih stikih z Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), ki uradno skrbi za premoženje države, ter s Kadom in Sodom, ki sta pomembna delničarja Telekoma.
Sistemska tveganja za okoriščanje z informacijami
Sta torej Runjak in Vizjak kovala dobičke na podlagi notranjih informacij? Kot so nam pojasnili na Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP), »s stališča zlorab ne ločijo med političnimi funkcionarji in drugimi osebami«. »Zlorabe nadziramo po ključu, ali ima oseba dostop do notranjih informacij in je zaradi navedenega prepoznana kot tako imenovani insajder,« so pojasnili. Ali so torej na seznamu oseb z dostopom do notranjih informacij tudi politični funkcionarji, ki pri svojem delu prav tako razpolagajo z informacijami nejavnega značaja, ni znano. Na agenciji, ki jo vodi Damjan Žugelj, so nam namreč zatrdili, da gre pri tem za zaupne podatke.
Na ministrstvu za finance pa so potrdili, da »se dolžnost sestaviti seznam oseb, ki so jim dostopne notranje informacije, nanaša le na izdajatelje«. »Država kot delničar ni podvržena dolžnosti, da sestavi seznam oseb, ki so jim dostopne notranje informacije,« so zatrdili. In kako potemtakem nadzirajo, da kateri od zaposlenih notranjih informacij ne bi izkoristil za osebno okoriščanje in trgovanje? Kot odgovarjajo, za njihove uslužbence, torej očitno tudi za Runjaka, velja, da je trgovanje na podlagi notranjih informacij prepovedano. »ZTFI namreč določa, da je prepovedano vedno, torej tudi če oseba ne ve, da gre za notranjo informacijo, kadar je oseba informacijo pridobila kot imetnik deleža v kapitalu izdajatelja ali ker ima dostop do informacij pri opravljanju svojega poklica,« so nam povedali. Pri tem velja opozoriti, da vlada po novem odloča tudi o glasovalnih stališčih države na skupščinah družb in točkah na dnevnih redih, kar pomeni dodatno tveganje za dodatno zlorabo nejavnih informacij in okoriščanje z njimi. To pa po novem ni »le« kršitev zakona o trgu finančnih inštrumentov (ZTFI), ampak tudi kaznivo dejanje, zaradi suma katerega denimo tožilstvo že več let preganja nekdanjega predsednika uprave Petrola Marka Kryžanowskega, ki je leta 2008 pred objavo rekordnih četrtletnih rezultatov družbe kupil sto delnic.
Lahovnik obrnil ploščo in pozabil na »telezlom«
Med kupci delnic Telekoma je mogoče opaziti tudi nekdanjega ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika. Slednji je za 10.500 evrov delnic kupil 9. februarja, le en delovni dan pred zaprisego nove vlade Janeza Janše. Tudi Lahovnik, ki mu je posel za zdaj prinesel 1500 evrov dobička, velja za relativno dobro obveščeno osebo, saj svetuje predsedniku vlade in je v rednih stikih z oblastniki. V kabinetu predsednika vlade nam na vprašanje o stikih Janše z Lahovnikom v dveh dneh niso odgovorili.
Nekdanji minister, ki je delnico Telekoma pred leti označil za »telezlom«, je sicer še pred tremi leti ocenjeval, da so trenutne razmere na finančnih trgih zaradi nizke kupnine zelo neprimerne za prodajo državnih deležev. Zdaj, ko so tečaji na Ljubljanski borzi v povprečju za tretjino nižji, tej ne nasprotuje več. Tako je pred časom v intervjuju za Siol pojasnil, da »je bila napaka slovenskega gospodarstva prav to, da se država prepočasi umika iz gospodarstva«. »Toda ta napaka je bila storjena že dolgo pred krizo. Mislim, da bi morali že zdavnaj prodati vsaj eno državno banko in pa kakšnega od slovenskih tako imenovanih blue chipov,« je še dejal Lahovnik, ki mu je naložba v Telekom že navrgla za 1050 evrov bruto dividend. Lahovnik je sicer v zadnjih letih v medijih velikokrat obsojal moralno sporna dejanja gospodarskih in političnih elit.
