Čander prizna, da ne pozna vseh okoliščin, a da je politizacija PEN presegla mero zanj sprejemljivega, zaradi česar se je tudi odločil za izstop. »Ne želim, da razumete to gesto kot znak opredeljevanja, ampak nasprotno, kot protest zoper to logiko znotraj združenja. Če se zadeve umirijo, se z veseljem vrnem v druščino,« je zapisal Čander.
Tone Peršak: Odločitev kolegov obžalujem
Podpredsednik Slovenskega PEN Tone Peršak obžaluje odločitve kolegov za izstop iz centra, za katerega upa, da se bo vendarle konsolidiral.
Peršak je izrazil obžalovanje nad tem, da so kolegi, ki so izstopili iz PEN, izključitev Janše razumeli kot politično dejanje in da v mnogih primerih ob izstopu tudi navajajo politične argumente.
Dodal je, da so že tedaj, ko so se spraševali o primernosti članstva Janše v PEN, vedeli, da se bo po sprejemu končne odločitve o njegovi izključitvi nekaj ljudi odločilo, da iz centra izstopi. »Pa vendar je bilo odločitev treba sprejeti. Častno razsodišče je kompetentno razsojalo o predlogu, upravni odbor pa mu je večinsko pritrdil,« je spomnil Peršak.
Izključitev Janše ni bila politična gesta
Ponovil je, da izključitev Janše iz PEN ni bila politična gesta. »V upravnem odboru smo zelo poudarjali, da o izključitvi ne razmišljamo zaradi političnega ravnanja Janše kot predsednika stranke ali zaradi očitkov o morebitnem nezakonitem ravnanju, npr. v zvezi z orožjem. Izključili smo ga zaradi njegovih stališč in izjav v zvezi s svobodo medijev, svobodo izražanja, svobodo političnega izražanja v zvezi s protestniki, itd.,« je poudaril.
Na vprašanje, ali je seznanjen s podobnimi izključitvami članov iz Slovenskega centra PEN, je Peršak odgovoril, da je o podobnih primerih, ki segajo 20 ali celo 30 let nazaj, zgolj slišal. Dodal je, da je vsaka zgodba specifična. Tako je bil po njegovih besedah specifičen sprejem Janše v PEN leta 1988, ko se je kot publicist znašel v vojaškem zaporu. »Motiv za njegov sprejem je bil vendarle predvsem položaj, v katerem se je tedaj znašel. Prav tako pa je specifična odločitev za njegovo izključitev, ker gre za tako izpostavljeno osebo in jo zato mnogi ljudje razumejo kot neko politično gesto,« je menil Peršak.
Janša ni imel možnosti obrambe
Podpredsednik Slovenskega centra PEN je izrazil upanje, da se bo PEN 'vendarle konsolidiral in bo tako kot že marsikatero preizkušnjo preživel tudi to'.
Na vprašanje, ali se namera nekdanji premier Janez Janša pritožiti na sklep upravnega odbora Slovenskega centra PEN glede izključitve, so iz službe za odnose z javnostmi SDS sporočili, da Janša do danes ni prejel nobenega sklepa upravnega odbora Slovenskega PEN glede njegove izključitve, temveč le njihovo sporočilo za javnost.
Prav tako v SDS pojasnjujejo, da Janša ni bil vabljen na sejo častnega razsodišča niti na sejo upravnega odbora. »V celotnem postopku ni imel niti najmanjše možnosti obrambe. Pri izključevanju je slovenski PEN uporabil metode, ki so v nasprotju z ustanovno listino te organizacije in vsemi demokratičnimi načeli,« so še zapisali.
Janševe javne grožnje intelektualcem
O izstopih iz Slovenskega centra PEN v zadnjih dneh je spregovoril še član centra Boris A. Novak, ki je tudi podpredsednik Mednarodnega centra PEN. »Seveda je to hud udarec za Slovenski center PEN. Obenem pa menim in vztrajam, kot eden od podpisnikov predloga za izključitev Janeza Janše, da taki osebi ni mesta v centru,« je dejal.
»Menim, da se kolegi, ki so izstopili, sprenevedajo glede narave Janševega delovanja in stališč,« je dejal A. Novak in dodal, da so bila pri izključitvi Janše bistvena pravila PEN, ki izhajajo iz listine Mednarodnega PEN, ki jo je Janša 'zelo pogosto prekršil'.
Kot primere je navedel javno in obilno dokumentirano propagando zoper izbrisane in Rome ter Janševe javne grožnje intelektualcem, ki so uveljavljali svobodo izražanja mnenja, kar je temeljna vrednota Mednarodnega PEN. Poleg tega si je Janša »v zadnjem času dovolil, da je vodstvo Slovenskega PEN označil z izrazoma 'udbovci' in 'oznovci' in s tem potrdil, da stoji za kampanjo Reporterja in Demokracije v zvezi z napadi na pisatelje v zadnjem letu dni,« je dejal A. Novak.
Dodal je, da mu je zaradi tesnega sodelovanja z nekaterimi posamezniki, med drugim pri Novi reviji, zaradi njihovega izstopa iz Slovenskega PEN 'osebno zelo hudo'.
Izključitev Janše iz PEN je A. Novak problematiziral že jeseni leta 1991
Na vprašanje, ali se bo o številnih izstopih izrekal tudi Mednarodni PEN, je A. Novak pojasnil, da so postopki, kako naprej, lahko zelo različni. Vsak center PEN ima svojo avtonomijo, da notranje zadeve poskuša najprej razrešiti sam. V kolikor to ni mogoče, je po besedah A. Novaka možna tudi obravnava na ravni Mednarodnega PEN.
Izključitev Janše iz PEN je A. Novak problematiziral že jeseni leta 1991. Upravni odbor Slovenskega PEN ga tedaj ni podprl. Ni pa nasprotoval sprejetju Janše v PEN leta 1988, saj so in so bile, kot je dejal, tovrstne geste solidarnosti za PEN način delovanja in zaščite ogroženih intelektualcev.
Na vprašanje, ali je že kdaj prišlo do podobne izključitve iz Slovenskega centra PEN, kot je bila Janševa, je A. Novak dejal, da je bilo doslej v slovenskem centru največ primerov izključitve zaradi neplačevanja članarine. Na ravni Mednarodnega PEN pa je spomnil, da je bila zgodovinsko pomembna obsodba pronacističnega nemškega PEN centra na Svetovnem kongresu Mednarodnega PEN leta 1933 v Dubrovniku. Omenil je še primere, ko je bil zaradi delovanja, ki je bilo v nasprotju z mednarodno listino ali zaradi nedejavnosti razpuščen posamezen PEN center.
Članstvo v PEN elitnejše od članstva v DSP
Članstvo v PEN je v primerjavi s članstvom v Društvu slovenskih pisateljev (DSP) elitnejše, ker ima mednarodni značaj. Za članstvo v DSP zadostujeta dve objavljeni knjigi, v PEN pa so sprejeti pisatelji oz. pisateljice ter intelektualci oz. intelektualke, ki so se dokazali z velikimi dosežki na različnih področjih, na državni ali mednarodni ravni.
V Slovenskem PEN imajo izkušnje tudi s tem, da član, ki iz centra izstopi, ponovno zaprosi za vstop vanj. »To se je pravzaprav že večkrat zgodilo. Andrej Capuder, eden izmed teh, ki so tokrat prvi izstopili, je na ta način pravzaprav že večkrat vstopil in izstopil iz PEN, kot da gre za kakšen avtobus,« je dejal A. Novak.
A. Novak je opomnil, da sta se Slovenski PEN in DSP doslej ognila usodi velike večine pisateljskih društev v nekdanjih socialističnih deželah, ki so zelo kmalu po političnih spremembah doživela delitve na politični ravni. »Imam občutek, da z 20-letno zamudo to doživljamo sami,« je še dejal.
