Skoraj vsak poseg v zdravstvu, četudi je povezan samo z organizacijo dela, naleti na silovito nasprotovanje. Tako je tudi ob združevanju zdravljenja abdominalnih bolnikov v UKC Ljubljana na enem mestu, ki je bilo sicer v zraku že več kot desetletje. Zdravnike, ki te bolnike zdravijo v šišenski bolnišnici dr. Petra Držaja, skrbi, da bo selitev v osrednji del UKC Ljubljana na Zaloški podaljšala čakalne dobe za bolnike. Postelje zanje namreč še niso pripravljene, prav tako naj v osrednjem UKC Ljubljana ne bi bili pripravljeni na dodatne operacije. A v kliničnem centru so medtem že leta ugotavljali, da sedanja razpršenost za bolnike ni dobra, saj v dislocirani enoti v Šiški nimajo vse diagnostike. Tudi bolniki in njihovi svojci so v preteklosti že opozarjali na prevažanje iz enega na drug konec Ljubljane, s katerim se je izgubljal dragoceni čas.
Bolniki na poti med Šiško in Zaloško
V Dnevniku smo leta 2010 tako objavili pismo žene bolnika, ki je umrl po »prepošiljanju« med osrednjim UKC Ljubljana na Zaloški in bolnišnico dr. Petra Držaja. Njenega moža so ob bolečinah v predelu želodca takrat sprva sprejeli na urgenco, ga poslali v Šiško, od tam domov, po vrnitvi v bolnišnico dr. Petra Držaja ob hudih bolečinah pa so tam po besedah bralke pojasnili, da nimajo ultrazvoka in CT. »Na rentgenu je mož izgubil zavest, prepeljali so ga nazaj v UKC, kjer so s CT ugotovili, da je prišlo do zapore aorte, črevesje pa je že odmrlo. Ni bilo rešitve, mož je umrl ob 17.10,« je opisala v svojem pismu.
Tudi stroka je že več let opozarjala na problematiko delovanja oddelka za abdominalno kirurgijo na dveh lokacijah, v Šiški in na Zaloški, zatrjujejo v kliničnem centru. Na neprimerne razmere za abdominalno kirurgijo v stari stavbi bolnišnice dr. Petra Držaja je v poročilu opozorila projektna skupina za mednarodno akreditacijo (bolnišnice nameravajo ob skorajšnjem prostem pretoku pacientov v EU s temi akreditacijami dokazovati svojo kakovost, op. p.). O združitvi, tako zagotavljajo, je razpravljal tudi njihov strokovni svet. Z zdravljenjem bolnikov na enem mestu, predvsem pa tam, kjer so ustrezne aparature za diagnostiko, želijo zagotoviti boljšo in varnejšo oskrbo bolnikov. In ne nazadnje bodo, tako pravijo, s tem racionalizirali tudi dežurna mesta.
Napovedujejo postopno selitev. Julija so tako že združili urgentno ambulanto, zdaj pa selijo še abdominalno kirurgijo.
Bojazen nekaterih, da želijo bolnišnico dr. Petra Držaja sprivatizirati, je za UKC Ljubljana povsem neumestna. V njej namreč načrtujejo koncentracijo specialističnih ambulant, saj vse dotlej, dokler operacijske dvorane v Šiški ne bodo obnovili, operacij tam ne bo. Potem bodo prostori namenjeni dnevni kirurgiji. Torej posegom, po katerih bolniku ni treba ostati v bolnišnici.
Da je ideja o selitvi stara, nam je potrdil tudi nekdanji minister za zdravje in svetovalec generalnega direktorja UKC Ljubljana Dušan Keber, ki se je, kot pravi, za združevanje zdravljenja abdominalnih bolnikov zavzemal že pred več kot desetletjem. Po njegovem bo selitev v prostore, kjer je med drugim na voljo vsa diagnostika, v prid lažjemu zagotavljanju visoke kakovosti in visoke učinkovitosti dela. »Zahtevno opremo in usposobljeno ekipo je najbolje imeti na enem mestu, prav tako pa je dobro, da bolnih ne prevažamo po nepotrebnem z ene na drugo lokacijo,« meni.
Keber razume strah zaposlenih. Temu bi se lahko izognili z jasno predstavitvijo. Prav tako je po njegovem nezadovoljstvo ob selitvi treba razumeti, saj se zaposleni na neko lokacijo privadijo in se nanjo navežejo.
Revmatologija ostaja v bolnišnici dr. Petra Držaja
V bolnišnici dr. Petra Držaja pa še naprej ostaja klinični oddelek UKC Ljubljana za revmatologijo, nam je včeraj potrdil njegov predstojnik prof. dr. Matija Tomšič. Selitev v njihovem primeru ne bi bila smiselna, saj so bili prostori po opozorilih o neznosnih razmerah pred nekaj leti obnovljeni, prav tako pa imajo v tamkajšnjih prostorih urejen sodoben laboratorij. »Oddelek res ni klimatiziran, ambulantni del je še vedno majhen, sicer pa so ga kar dobro uredili. Z organizacijo smo dosegli, da bolniki ne čutijo majhnosti prostorov. Ne vidim prave možnosti, da bi nas dali kam drugam. Staro stavbo je morda res težko obnavljati in morda smo se v Sloveniji navadili na steklo, ko je bilo treba z gradnjami hraniti razne lobije. Veliko bolnišnic po svetu pa zelo dobro deluje v zelo starih stavbah,« je dejal.
Pa prihodnost stavbe, ki bo po novem delno izpraznjena?
Keber se zavzema za analizo potreb in dopušča možnost ambulantnih pregledov v izpraznjenih prostorih. Morda bi lahko iz bolnišnice dr. Petra Držaja naredili nekakšno regionalno bolnišnico, kakršno imajo druga mesta, meni Tomšič. Ideje o ljubljanski regionalni bolnišnici so bile pred časom že aktualne, je spomnil, podobno kot so bile že okoli 15 let znane ideje o selitvi zdravljenja abdominalnih bolnikov iz bolnišnice dr. Petra Držaja. »V tem času pa so bili že zelo različni scenariji, kaj vse naj bi se tukaj dogajalo,« je pristavil.
