Protestniki, ki so se včeraj v Ljubljani zavzeli za ohranitev javnega zdravstva, po oceni policije jih je bilo 4000, ugotavljajo, da je pred bolniki črna prihodnost. »Bojim se, da bo slabše – zato sem tukaj,« je poudaril Albert Rejc iz Velikih Lašč. Med drugim ga skrbi, da bodo zdravstvo na koncu v veliki meri sprivatizirali in da nanj ne bo več mogoče računati kot danes.
»Vsem dostopno javno zdravstvo se mi zdi nekaj zelo pomembnega. Tu sem tudi, ker sem proti korupciji. Poleg tega ne želim, da se pas zateguje pri javnem zdravstvu,« je povedala študentka Brina. Le z imeni sta se predstavili tudi upokojenki Ivanka in Marija, ki sta prišli podpret svoje zdravnike, obe pa menita, da bi morali v Sloveniji obdržati čim močnejše javno zdravstvo. »Prisluhniti bi morali zlasti mladim zdravnikom,« je pristavila Marija.
Prihodnost skrbi tudi prihodnjo mlado zdravnico, študentko ljubljanske medicinske fakultete Barbaro Ogorevc, ki je na Kongresni trg prišla s prijatelji in sošolci. »Vse se dela zelo na hitro. Zdravniki paciente na hitro odpravljajo, saj sicer ne bi mogli poskrbeti za vse. Ni prav, da moraš nekaj, kar bi zahtevalo vsaj pol ure, opraviti v nekaj minutah. Skrbi me, da bomo v takih razmerah delali napake,« je povedala. Kot pravi, pa na vajah študenti medicine vidijo tudi, da bi bilo marsikaj mogoče bolje organizirati in da bi lahko z denarjem za zdravstvo včasih bolje ravnali.
Množica protestnikov se je malo pred šesto uro zvečer začela s Kongresnega trga pomikati proti Trgu republike, a so jo ustavile ograje pred parlamentom. Tako so morali po daljši poti po Slovenski cesti in mimo ministrstva za zdravje v Štefanovi ulici. »Ulice so naše,« so ob spremljavi nekaj ragelj in piščalk vzklikale prve vrste kolone. Turisti, ki so bili ravno v središču mesta, so množico zavzeto fotografirali, novinarje pa so nekateri od njih spraševali, ali tudi v Sloveniji protestiramo proti strogemu varčevanju.
Ko so šli mimo ameriškega veleposlaništva, so nekateri protestniki začeli skandirati še »Power to the people« (»Moč ljudem«), ob polnjenju Trga republike pa so začeli govorci nizati opozorila o poti javnega zdravstva v pogubo. »Sistem bo prihodnje leto kolabiral,« je črn scenarij povzel Danijel Bešič Loredan iz Iniciative zdravnikov. Od vlade pričakujejo, da ukrepe za reševanje zdravstva pripravi do prvega septembra. Prav tako zahtevajo več transparentnosti in strogo kaznovanje korupcije. »Če tega vlada noče ali ne zmore, naj odstopi in naj se razpišejo predčasne volitve. Biti zdravljen je državljanska pravica,« je poudaril. »Ko bo konec zdravstva, bo konec Slovenije,« je bil oster Erik Brecelj, prav tako predstavnik Iniciative zdravnikov. Šibljenje javnega zdravstva je del širšega izgubljanja solidarnosti v družbi, je spomnil, na nujnost sprememb in predolgo odlašanje zdravstvene politike pa je opozoril tudi predsednik sindikata družinskih zdravnikov Igor Muževič. Predstavnica bolnikov Darja Mihelčič je ugotavljala, da bodo morali tudi sami zastaviti svoj glas za javno zdravstvo. »Zavedati se moramo, da imamo pravico do zdravljenja, ki je dostopno vsem, ki je pravočasno, varno in na najvišji ravni,« je naštela.
Nad novo zakonodajo, ki jo je v ponedeljek predstavil minister za zdravje Tomaž Gantar, včeraj niso bili preveč navdušeni ne zdravniki, ki so bili med pobudniki protestov, ne civilna družba. Marjeta Šibav iz Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravja je opozorila, da še vedno ni zadostne ločitve med javnim in zasebnim, Gantarja pa pozvala k odstopu. Med skrb zbujajočim dogajanjem zadnjih tednov sta po njenem tudi podelitev koncesije dr. Marti Macedoni Lukšič, zaradi katere bodo v UKC Ljubljana ob del pacientov z avtizmom, in dogajanje z železničarskim zdravstvenim domom. »Sprašujem se, ali so v ozadju spet interesi, mogoče tudi interesi ministra,« je dejala.
Shod je podprlo več kot 20 skupin, gibanj, sindikatov, društev in organizacij. Skupine, ki so se pridružile včerajšnjemu protestu, se strinjajo, da zdravstvo nujno potrebuje spremembe in da ga trenutni način varčevanja uničuje. Pri konkretnih rešitvah pa je med njimi precej razlik. Medtem ko zdravniki omenjajo, da je predlog zdravstvene reforme do koncesionarjev prestrog in jih bo pahnil v še večje težave, v Gibanju za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva zahtevajo konec podeljevanja koncesij. Nova zakonodaja je po njihovem do koncesij celo preveč liberalna. Razlike so tudi pri idejah o zdravstvenem zavarovanju. V Iniciativi zdravnikov omenjajo možnost, da bi za obvezno zdravstveno zavarovanje skrbelo več zavarovalnic, proti čemur se je že izrekel predsednik stranke Trs Matjaž Hanžek. Ideja je zmotila tudi enega od protestnikov v včerajšnji množici. »Komercialne zavarovalnice, roke proč od obveznega zdravstvenega zavarovanja,« je zapisal na svoj plakat in opozorilo podkrepil še z risbo vil. Ne glede na tovrstne razlike pa ima, kot je sklenil Uroš Lubej iz Vseslovenske ljudske vstaje, protest za javno zdravstvo v Ljubljani isto bistvo kot protesti v Grčiji, Nemčiji, Turčiji in Braziliji. »To je boj za javno dobro.«