Bogovič po petkovem "rokohitrskem" sprejemu novele, ki daje pravno podlago za državno dokapitalizacijo bank po objavi stresnih testov, močno dvomi v iskrenost posameznih strank koalicije pri iskanju skupnih rešitev za izboljšanje javnofinančnega in splošnega gospodarsko-socialnega položaja v Sloveniji, so danes sporočili iz stranke.
V SLS sicer pozdravljajo odločitev predsednika republike, da je na dnevni red sestanka prvakov parlamentarnih strank uvrstil tudi predloge SLS, "ki odražajo predvsem željo po iskanju političnega konsenza za ključna odprta vprašanja s področja gospodarstva in ureditve javnih financ, ki jih spremembe na področju volilne zakonodaje ne morejo rešiti".
Žal pa je vladajoča koalicija povsem izničila vse Pahorjeve napore, ko je po hitrem postopku ob obstrukciji SLS sprejela omenjeno novelo, ki DZ v celoti odvzema kakršnakoli pooblastila v zvezi s sanacijo slovenskega bančnega sistema, so zapisali v stranki in pojasnili, je vladajoča koalicija zavrnila dopolnilo SLS, s katerim bi DZ dali pristojnosti za potrditev finančnega načrta sanacije.
Kot sedaj kaže, bo o tem, katera banka dobi koliko milijard evrov davkoplačevalskega denarja, odločalo zgolj nekaj posameznikov na ministrstvu za finance, ki bodo za vlado pripravili sklep, opredeljen po novi zakonodaji, so zapisali v SLS in dodali, da ne nasprotujejo sanaciji bank. Ob tem so spomnili na dogovor ob sprejemanju zakona o ukrepih RS za zagotovitev stabilnosti bank, da se sanacija bank izvede na transparenten način, z obveščanjem javnosti in da se aktivno, s pomočjo organov pregona pregleda tudi poslovanje bank v preteklosti.
"Z zadnjimi spremembami zakonodaje, se vse to odmika, omogoča se popolna rehabilitacija dogajanja v bančnem sistemu v preteklosti, končni račun, s katerega višino javnost do zadnjega ne bo seznanjena, pa bomo plačale sedanje in prihodnje generacije," opozarja Bogovič.
Bogovič obžaluje, da še vedno ni na vidiku nobenih resnih strukturnih reform, čeprav zaradi tega odstopajo tudi ministri. Po njegovem mnenju nič ne kaže, da bi vlada imela vizijo stopati po poti drugih evropskih držav, ki so se skozi aktivne reformne politike že izvile iz primeža krize.