Številni slovenski državljani, ki so jih lani novembra prizadele hude poplave, se pridružujejo skupinski odškodninski tožbi proti upravitelju dravskih hidroelektrarn na avstrijski strani, podjetju Verbund. Kot pravi odvetnik oškodovancev dr. Franz Serajnik, je upravitelj začel prazniti jezove hidroelektrarn v trenutku, ko je zaradi obilnih padavin Drava začela poplavljati okoliška območja, in tako znatno povečal učinek uničujočih poplav, ki so se po toku Drave privalile v Slovenijo. »Verbund je ogrozil javno varnost,« je upravičenost zahtevkov utemeljil Serajnik.
Za šest milijonov evrov zahtevkov
Zanimanje za priključitev skupinski tožbi še ne pojenja, trenutno pa Serajnik zastopa že več kot 60 oškodovancev. Večinoma gre za slovenske državljane, ki živijo med Dravogradom in Mariborom, nekaj pa je tudi Avstrijcev in podjetij. Čeprav tožbe še niso vložili, Serajnik ocenjuje, da se bo skupna višina zahtevane odškodnine približala šestim milijonom evrov. Samo v Sloveniji so novembrske poplave po podatkih ministrstva za kmetijstvo in okolje povzročile za dobrih 373 milijonov evrov neposredne škode (z DDV), medtem ko so v Avstriji škodo po poplavah ocenili na okoli 6,5 milijona evrov.
Ravno v teh dneh so oškodovanci prek Serajnika upravitelja pisno obvestili o svojih zahtevah, ali in kdaj bodo vložili civilno tožbo, pa bo odvisno od odziva Verbunda. Če ta ne bo privolil v zunajsodno poravnavo, Serajnik napoveduje, da ga bodo začeli sodno preganjati najkasneje jeseni. Odvetnik ne dvomi o uspehu tožbe, saj odgovornost podjetja za dodatne razsežnosti poplav po njegovih besedah ne bi smela biti več sporna.
Nanjo namreč kažejo tudi številne tehnične ugotovitve, do katerih so se dokopali preiskovalci v postopku, ki ga je že spomladi sprožilo avstrijsko državno tožilstvo v Celovcu. V njem kot zastopnik oškodovancev sodeluje tudi Serajnik, zato ima dostop do doslej zbranih informacij. Preiskava tožilstva bo po njegovi oceni trajala še kar nekaj časa.
Poplave so najprej naravni pojav
Na to je opozoril tudi tudi dr. Primož Banovec z ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo. »Poplave so v nasprotju s požarom, kjer je mogoče najti izključno človeškega krivca, vedno najprej naravni pojav. Ugotoviti je treba, koliko je k njim prispeval Verbund, glede na doslej znane informacije pa kaže, da odgovornost upravitelja obstaja.«
Že februarja letos je koroška dežela objavila poročilo, po katerem se poplavam sicer ni bilo mogoče izogniti, toda posledice bi bile manjše, če iz jezov ne bi spustili vode. Poročilo pa omenja tudi napačne prognoze o količini prihajajočih padavin. V Verbundu že ves čas zavračajo krivdo in poudarjajo, da so ravnali po veljavnih predpisih. Serajnik pa je pojasnil, da so koroške deželne oblasti že ugotovile, da je Verbund kršil veljavne predpise, vendar pristojno državno ministrstvo ne deli tega mnenja. »Toda v tem primeru gre le za vprašanje kršenja upravnih predpisov in ne za ogrožanje javne varnosti, kar Verbundu očitamo mi.« Ko smo za stališče do teh vprašanj zaprosili slovensko vlado, so nam z ministrstva za kmetijstvo in okolje sporočili, da je posebna komisija pripravila poročilo o novembrskih poplavah, vendar nam zaradi oznake interno ugotovitev komisije ne morejo razkriti.
