Ključne novosti so uvedba tako imenovane deficitarne štipendije, nagrajevanje uspešnih dijakov oziroma študentov in sprememba meril za pridobitev Zoisove štipendije, s čimer bi v ospredje postavili izjemne dosežke in ne toliko povprečne ocene, ki prednjačijo po zdaj veljavnih merilih. Za predlog, ki so ga naši sogovorci v splošnem označili kot dobrega, bi bilo morda bolje, da bi bil zaradi vse globlje vladne krize v parlamentarno proceduro poslan po skrajšanem ali nujnem postopku. Nova ureditev bi po predvideni časovnici namreč v veljavo stopila šele s šolskim letom, ki se začne v letu 2014.
Spomnimo, da je Študentska organizacija Slovenija (ŠOS) svoj predlog zakona v parlament vložila s pomočjo podpisov državljanov, v dogovoru z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve pa so predlog umaknili z željo po pripravi skupnega. Zato tudi odločitev za enomesečno javno razpravo. »V ŠOS pričakujemo, da se bomo o vsebini zakona, ki ga je predstavilo ministrstvo, še pogajali in našli skupne rešitve,« nam je sporočil predsednik študentske organizacije Mitja Urbanc. Predstavnike študentov smo vprašali tudi za mnenje o posameznih rešitvah v tem zakonu, a so nam pojasnili, da te še preučujejo.
O deficitarnih štipendijah
Po besedah ministra Andreja Vizjaka bodo do deficitarnih štipendij upravičeni tako dijaki kot študenti, pri čemer bi 100 evrov dobili prvi, drugi polovico manj. A prejeli bi jo ob nižjem cenzusu v primerjavi z državno štipendijo, praviloma v kombinaciji z drugo štipendijo, do nje pa bi bili upravičeni tudi mladoletni dijaki. Zakon predvideva, da se deficitarno opredeljuje s petletno politiko štipendiranja, ta pa bi po besedah Vizjaka nastala tako na podlagi podatkov Zavoda RS za zaposlovanje kot v pogovorih s socialnimi partnerji. »Z naklonjenostjo sprejemamo in podpiramo vse ukrepe, ki prispevajo k reševanju problema brezposelnosti mladih,« so nam pojasnili na Zavodu RS za zaposlovanje, medtem ko je nekdanji minister za delo Ivan Svetlik nekoliko bolj previden. Opozarja namreč, da se lahko razmere na trgu delovne sile hitro spremenijo. »Prav zato je smiselno deficitarnost opredeliti le v primeru, da se kaže v daljšem obdobju, ne glede na kratkoročna gibanja,« je povedal. Uvedba omenjenih štipendij je po njegovem smiselna kot »instrument uravnavanja razmerja med ponudbo in povpraševanjem na trgu delovne sile«. V splošnem pa je – ker je mišljena kot dodatna štipendija – socialno povsem sprejemljiva. Po Svetlikovem prepričanju mlade spodbuja in ne prisiljuje k izobraževanju v določenem poklicu. »Vprašanje pa je, ali se bodo mladi odločali za tovrstne štipendije, saj ostajajo kadrovske, ki so po vsebini podobne, kljub kriznim razmeram v veliki meri nepodeljene,« je poudaril Svetlik.
Številne druge novosti
Po novi ureditvi bi bili do štipendij upravičeni le še študenti prve in druge stopnje bolonjskega procesa, tudi pri ponavljanju letnika (v primerih starševstva, zdravstvenih razlogov, izjemnih družinskih in socialnih razmer) in še v času absolventskega staža pod pogojem, da štipendist do konca absolventskega staža diplomira. »Nagrajuje se tudi štipendiste, ki bodo prej končali izobraževanje, kot določa program, tako da bi se štipendijo izplačalo v višini preostalih zneskov štipendije, do katerih bi bil upravičenec še upravičen,« je pojasnil Vizjak.
Če bo predlog v tej obliki sprejet, bo mogoče prejemati več štipendij hkrati, a se pri tem določene izključujejo. V primeru prejemanja deficitarne hkrati ne bi mogli prejemati kadrovske, lahko pa bi na primer državno ali Zoisovo. Pri slednji so po besedah Vizjaka merila za pridobitev povzeli po predlogu ŠOS. »Želimo pridobiti dijake oziroma študente, ki so poleg relativno visoke ocene dosegli tudi izjemne dosežke, na primer vidne uvrstitve na državnih tekmovanjih,« je dodal minister.
»Ob inflaciji visokih ocen te izgubljajo svoj pravi smisel,« rešitev pozdravlja Svetlik, a opozarja, da kljub temu spodbujanje razvoja talentov s tem ne bo zadovoljivo rešeno. Ker so prejemniki Zoisovih štipendij praviloma vključeni v enake programe kot drugi, po besedah Svetlika šole končujejo s približno enakim znanjem kot preostali dobri dijaki in študentje. »Sredstva za razvoj talentov bi morali v prihodnje namenjati obogatitvi programov izobraževanja, ki bi jo za najboljše študente pripravile srednje in visoke šole. Le tako bi lahko prišlo do presežnega znanja in usposobljenosti,« razmišlja Svetlik.
Vizjaku zmanjkuje elana
Vizjak je ob predstavitvi predloga zakona potožil, da mu zaradi trenutne vladne krize že nekoliko zmanjkuje delovnega elana, kljub temu pa ob doseženem kompromisu z dijaki in študenti računa na podporo večine, če ne že vseh političnih partnerjev. »Ta projekt presega tudi koalicijo, kakršna koli je že ta trenutek. Menim, da bo pri tem projektu gotovo mogoče doseči zelo široko soglasje,« je povedal.