Vladajoča koalicija želi z novelo zakona o gozdovih popraviti zgrešeno obliko prevoznic za les, ki jo je uzakonila julija lani, in sicer tako, da tisti, ki iz svojega gozda za lastne potrebe prevažajo manj kot šest kubičnih metrov lesa, tega dokumenta ne bi več potrebovali. Bodo pa morale prevoznice, ki naj bi imele po novem obliko dobavnice, tovor spremljati od gozda do končnega kupca, ne več zgolj do kamionske ceste, kar tihotapci lesa s pridom zlorabljajo. Toda koaliciji je načrte prekrižala ledena ujma, ki bo terjala interventno spravilo poškodovanega lesa iz gozdov, dodatna administracija zaradi prevoznic bi bila zato pri tem velika ovira.
Moratorij
Kaj narediti? V opozicijski SDS se zavzemajo za to, da državni zbor zakonsko novelo zavrne, ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) pa čim prej pripravi interventni zakon za odpravo posledic ujme v gozdovih. A je bolj verjetno, da bo koalicija potrdila novelo zakona o gozdovih in zaradi izrednih razmer vanjo vnesla določilo o moratoriju za uporabo prevoznic za les.
V Državljanski listi predlagajo najmanj triletni moratorij, kmetijsko-okoljski minister Dejan Židan govori o precej krajšem obdobju. »Po mnenju strokovnjakov bodo najnujnejša opravila v gozdovih trajala od tri do šest mesecev,« pravi. To pomeni, da tisti, ki bi les prevažali iz gozda, v tem obdobju prevoznic ne bi potrebovali. Bi pa morali lastniki tri dni po prevozu ali spravilu lesa v evidenčni list kljub temu vpisati številne podatke (datum spravila in prevoza, natančno bodo morali navesti, kdo jim je les posekal...).
Kje vzeti denar?
Dokončno odločitev o prevoznicah naj bi koalicijske stranke sprejele danes in jo v obliki dopolnila vnesle v novelo zakona o gozdovih. Židan ne izključuje, da bodo zaradi ledene ujme v zakon dodali še kakšen interventni ukrep. In pravi, da lahko sklad kmetijskih zemljišč in gozdov najbolj prizadetim občinam pomaga tako, da jim predčasno (že prihodnji teden in ne šele do konca junija, kot predpisuje zakon) nakaže koncesnino od izkoriščanja državnih gozdov, ki jo koncesionarji plačujejo skladu, ta pa približno tretjino denarja nakaže občinam, na ozemlju katerih so državni gozdovi.
Gre za okoli 3,6 milijona evrov, kar je na prvi pogled veliko denarja, a če upoštevamo, da ga sklad vsako leto razdeli med približno 170 občin (glede na količino posekanega lesa na njihovem območju v posameznem letu), se ta znesek zelo razprši. V letu 2012, denimo, je sklad 170 občinam nakazal 3,2 milijona evrov, od tega je skoraj polovico vsega denarja dobilo le sedem občin (Kočevje, Dolenjske Toplice, Semič, Idrija, Ilirska Bistrica, Loška Dolina in Pivka), dve pa manj kot 17 evrov. Približno 40 odstotkov občin nima državnih gozdov, zato v tej ujmi ne morejo računati niti na to pomoč. »Tudi tam bo treba zagotoviti denar za čiščenje gozdnih cest. Imamo resen namen pomagati jim, vendar v tem trenutku ne morem povedati, iz katerega vira bomo zagotovili denar,« je včeraj priznal Židan.
MKO ima tudi še precej neporavnanih računov za odpravljanje posledic naravnih nesreč iz preteklosti. Če bi želeli izpolniti dane obljube, bi samo letos potrebovali 60 milijonov evrov, a imajo v proračunu 2014 na postavki naravne nesreče vsega 4,9 milijona evrov. V eni od različic nove koalicijske pogodbe je MKO predlagalo, da bi imelo za sanacijo naravnih nesreč iz preteklosti na voljo vsaj 20 milijonov evrov na leto, vendar je iz zadnje različice ta številka izginila. Jo bo ledena ujma vrnila vanjo?
