Judah navaja besede komentatorke Renate Salecl, da se glede krize Slovenije pretirano dramatizira. Slovenci od decembra protestirajo proti koruptivnim politikom, a številni se strinjajo, da v ozadju razprave o Sloveniji kot prihodnjem Cipru stoji špekulativni kapital, navaja komentator.
"Tisti, ki se igrajo s prihodnostjo držav, stavijo na padec držav, kar postane samoizpolnjujoča se prerokba," Judah navaja besede Saleclove. Dodaja, da bomo najverjetneje v nekaj mesecih vedeli, ali ima prav.
Čuferja ne zanima Ciper
Judah sicer navaja, da je slovenski finančni minister Uroš Čufer prejšnji teden spremljal "mučno javno predstavitev" predstavnikov OECD, ki so naslikali neugodno sliko stanja v državi. Očitno je bil slabe volje, opaža ekonomist.
Pojasnjuje, da je ministra, ki se je na predstavitvi izognil temu odgovoru, kasneje še enkrat vprašal, ali bo Slovenija naslednja država, ki bo potrebovala pomoč. Menda mu je Čufer jezno odgovoril: "Ne potrebujemo rešilnega paketa. Ne zanima me Ciper. Smo v zadovoljivi situaciji. Prepričan sem, da bomo dosegli dobre rezultate. Kljub turbulencam na trgih lahko počakamo, da se te umirijo," je zagotovil.
Judah nato navaja nekaj podatkov iz poročila OECD, vključno z 2,3-odstotnim krčenjem obsega bruto domačega proizvoda (BDP) v lanskem letu ter napoved 2,1-odstotnega padca za letos. Izpostavlja tudi 10-odstotno brezposelnost in staranje prebivalstva.
Slovenijo vodili ljudje, ki so do oblasti prišli na račun uspešne odcepitve
Judah piše, da so vse od razglasitve neodvisnosti Slovenijo vodili ljudje, ki so se na oblast povzpeli na račun tega uspeha. Za to so se tudi ves čas nagrajevali. Medtem ko je v državi v začetnem povojnem obdobju še vladal nacionalni konsenz glede ciljev - pridružitev zvezi Nato, EU ter območju evra, pa so zatem politiki morda zaspali na lovorikah.
Slovenija je bila primerljivo bogata in večina ljudi je imela visok življenjski standard. S poceni posojili pa so se zadeve začele spreminjati, še posebej zaradi obnašanja podjetij. Slovenija je majhna država, kjer vsi poznajo vse, menedžerji podjetij pa so tako izkoristili politične povezave za njihov odkup.
Proces so še olajšale banke v državni lasti, situacija pa je vzpostavila tovariško mrežo med politiko, podjetji in bankami. Judah navaja besede Boruta Grgiča, da so v letih od 2003 do 2009 slovenska podjetja poskušala spremeniti svoja podjetja v regionalne zvezde, a to s sposojenim denarjem in nerealnimi pričakovanji glede potrošniškega trga na Balkanu. Celoten razcvet zgodnjega 21. stoletja je bil tako lažen in ustvarjen na posojilih, namesto na viziji in konkurenčnih proizvodih.
Nihče ne ve, ali bo država potrebovala rešilni paket
Da so kljub "zastrašujočim" statističnim podatkom primerjave s Ciprom absurdne, je Judahu zagotovila tudi premierka Alenka Bratušek. A če kogar koli v Sloveniji vprašaš, ali bo država potrebovala rešilni paket, je odgovor enak: nihče ne ve, piše komentator. Lahko bi šlo v katero koli smer, v največji meri pa je odgovor na to vprašanje odvisen od pripravljenosti slovenskih politikov na skupno reševanje težav. Bratuškova v to sodelovanje verjame.
Bolj skeptičen pa je bloger in politični komentator Aljaž Pengov Bitenc. Nujne reforme, ki vključujejo odpuščanje v javnem sektorju, bodo tako boleče, da bi se po njegovem mnenju nekateri politiki lahko raje odločili za reševanje. Tako bi lahko krivdo za nepriljubljene ukrepe zvalili na druge, Bitenčevo mnenje povzema Judah.
