Kot je znano, je bivanje v dijaškem domu vplivalo tudi na višino državne štipendije. Od januarja dalje pa so zaradi nove socialne zakonodaje do državne štipendije upravičeni le polnoletni dijaki. Družinam z mladoletnimi dijaki sicer pod enakimi pogoji pripada višji otroški dodatek, kot so ga imeli pred tem, a ta izpada državne štipendije v večini primerov ne nadomesti.
Izselitve iz dijaških domov sicer niso množične, pravi Staklova, so pa bolj pogoste v tistih domovih, ki so v manjših mestih, medtem ko je takšnih težav v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem po njenih besedah precej manj. Uradni podatki, ki jih zbira ministrstvo za izobraževanje, bodo predvidoma znani prihodnji mesec, dodaja. So pa dijaški domovi spomladi raziskali, kako je nova socialna zakonodaja vplivala na dijake, ki v njih prebivajo. Od 39 dijaških domov se jih je odzvalo 33 – v njih je živelo kar 1356 mladoletnih dijakov, ki so ostali brez štipendije.
Bolj kot preprečevati izselitve se v dijaških domovih trenutno trudijo, da bi njihovim dijakom na kakršen koli način omogočili nadaljevanje šolanja, pravi predsednica. Precej je takšnih, ki so se lani vpisali v oddaljeno srednjo šolo, letos jo nadaljujejo v višjem letniku, a bi se, če bi se zaradi stroškov morali izseliti iz dijaškega doma, morali prepisati tudi v šolo, ki je bližje stalnemu bivališču. »Sodelujemo s šolami in s humanitarnimi organizacijami, da bi dijaku omogočili nadaljevanje šolanja na želeni šoli.« Z izselitvijo iz dijaškega doma se po njihovih opažanjih namreč povečuje izostajanje od pouka, znižuje se učni uspeh in narašča vrstniško nasilje. »Dijaški domovi so spodbudno okolje in vsakodnevna vožnja pomeni dodatno tveganje za varnost in zdravje mladih. Analize učnega uspeha dijakov pa kažejo, da tisti, ki bivajo v dijaških domovih, dosegajo boljše učne rezultate kot tisti, ki se v šolo vozijo in bivajo doma,« opozarjajo v Skupnosti dijaških domov Slovenije.
