Potem ko so lovci leta 1973 v slovenske gozdove spet naselili risa, ki je bil v začetku 20. stoletja popolnoma iztrebljen, zdaj tej največji evropski mački v Sloveniji grozi vnovično izumrtje. Po podatkih strokovnjakov naj bi pri nas živelo le še od 10 do 15 risov, zaradi parjenja v sorodu pa so podvrženi raznim boleznim. Zato so domači strokovnjaki na pobudo Zavoda za gozdove Slovenije pripravili urgenten reševalni projekt, v okviru katerega bi njihovi partnerji iz Švice prihodnjo pomlad brezplačno odlovili štiri rise in jih naselili v kočevskih gozdovih. A zaradi togega državnega aparata se to ne bo zgodilo. Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje so namreč na petkovem sestanku pripravljalcem projekta povedali, da se tega ne morejo lotiti, dokler ne bo vlada potrdila strategije za upravljanje risa. Največja ironija je, da strategija leži zaprašena v pisarnah okoljskega ministrstva že od leta 2006.
Vodja projekta reševanja risov Rok Černe z zavoda za gozdove ne ve natančno, zakaj je padla takšna odločitev, dejstvo pa je, da bodo zaradi tega švicarski risi v slovenskih gozdovih zapredli najmanj leto dni kasneje. »Dogovor, ki smo ga dosegli, preden se je na ministrstvu zamenjala vodja sektorja za ohranjanje narave, je bil, da se postopek sprejetja strategije o upravljanju risa pelje sočasno z aktivnostmi za naselitev risov iz Švice,« je povedal Černe. Na vprašanje, ali je spremenjeni odločitvi botrovala prav vodja sektorja za ohranjanje narave Marija Markeš – eksplicitno nanjo je s prstom pokazal tudi avtor komentarja, ki je v torek zaokrožil po socialnih omrežjih – je Černe odvrnil: »Kdo odloča na ministrstvu, ne vem. Vem pa, kdo je bil na sestanku. In najvišje rangirana oseba z ministrstva je bila Marija Markeš.«
Stroške bi pokrili donatorji
Kaj ta birokratska ovira oziroma eno leto čakanja pomeni za slovensko populacijo risov, Černe ne more z gotovostjo trditi, poudarja pa, da je populacija kritična in da po podatkih monitoringov strmo upada. »Na Kočevskem risa ni več, iz Trnovskega gozda in v smeri proti Alpam je prav tako izginil. Edina oaza zanj je Snežnik z Javorniki. Še lovske družine pravijo, da risov ni. Vemo pa, da lovci zelo dobro vedo, ali imajo risa v družini, in po navadi raje rečejo, da je eden več kot eden manj. To pomeni, da jih verjetno res ni,« je pojasnil vodja nesojenega projekta reševanja risov z zavoda za gozdove.
Dr. Miha Krofel, raziskovalec z biotehniške fakultete, poudarja, da bo v vsakem primeru potreben večji evropski projekt, da se reši slovenska populacija, in da je bil projekt z odlovom štirih švicarskih risov mišljen kot najnujnejše gašenje požara. »Da bomo dobili svežo kri risov v okviru evropskega projekta Life, bo trajalo še nekaj let. Bojimo pa se, da nimamo časa čakati nanj in da bo ris spet popolnoma izumrl, kar pomeni, da bomo morali spet od začetka. In to bo celotno stvar neizmerno podražilo,« je razložil Krofel.
Projekt, ki je zdaj očitno zaradi birokratskih ovir na okoljskem ministrstvu padel v vodo, je bil vreden 200.000 evrov. Švicarji bi z odlovom in donacijo štirih risov naši državi privarčevali 40.000 evrov, nekaj malega naj bi prispevalo ministrstvo, večino pa donatorji, ki so bili tako po besedah Krofla kot tudi Černeta pripravljeni primakniti denar za reševanje tega najbolj ogroženega slovenskega sesalca. Zdaj tega denarja ne bo.
Slovenija ne spoštuje habitatne direktive
A tisti, ki o tem odločajo na ministrstvu, se očitno ne zavedajo, da bi tak projekt sicer morala financirati država – tudi po habitatni direktivi, saj je obvezana vzdrževati ugodno stanje zavarovanih vrst. Dr. Krofel pri tem opozarja, da v habitatni direktivi, ki jo je Slovenija podpisala ob vstopu v EU, piše, da mora država – če ima zavarovano vrsto – narediti vse, da ne bi njena populacija upadla. »Zelo dobro imamo dokumentirano, da populacija risa upada, tako nas lahko Bruselj – če se mu zahoče – brez težav toži. Mi namreč nismo nič storili in to je lahko za državo precej drago,« opozarja dr. Krofel.
Odgovornim na ministrstvu pa spomin očitno ne seže niti pol leta nazaj, ko je evropska komisija nanje naslovila kup neprijetnih vprašanj, povezanih z upravljanjem volka v Sloveniji oziroma, konkretneje, zaradi neutemeljenega in prevelikega poseganja v volčjo populacijo. Še posebno ji je šla v nos odločba o odstrelu osmih volkov v aktualni lovni sezoni, zato je od tedanjega ministra Franca Bogoviča terjala vrsto odgovorov. Slovenski strokovnjaki so jih sicer spisali, vprašanje pa je, ali so z njimi gospode v Bruslju zadovoljili. V primeru negativnega odziva – na odločitev se za zdaj še čaka – naj bi Sloveniji pretila večmilijonska tožba.