Pozitivna gibanja so bila predvsem sezonskega značaja
Pozitivna gibanja na trgu dela, ki jih je bilo opaziti aprila in maja, so bila predvsem sezonskega značaja. So se pa negativni trendi v gradbeništvu nekoliko umirili, maja so bili večji tudi prihodki v trgovini, so po današnji seji sveta Banke Slovenije sporočili iz centralne banke.
V Banki Slovenije še opažajo, da so gospodarska gibanja v evrskem območju sredi drugega četrtletja postala manj neugodna, znake prehodnega izboljševanja pa je kazalo tudi slovensko gospodarstvo. Industrijska proizvodnja se v zadnjih treh mesecih ni več zmanjševala, k čemur je prispeval predvsem občuten porast izvoza. Podjetja so vse do junija pozitivno ocenjevala tudi prihodnje povpraševanje.
Dodatni ukrepi fiskalne konsolidacije naj bi prispevali k zmernemu upadu obsega bruto domačega proizvoda (BDP) tudi v prihodnjem letu. Ponovno vzdržna pozitivna rast naj bi tako nastopila v letu 2015, ob izboljšanju razmer v mednarodnem okolju in ob pozitivnih učinkih na financiranje gospodarstva zaradi znatnih fiskalnih virov, namenjenih sanaciji bank v težavah.
Nizka gospodarska aktivnost
Nizka gospodarska aktivnost in dohodki na začetku leta so se ob ukrepih za kapitalsko krepitev bank močno odrazili v bilanci javnega financiranja. Primanjkljaj države je v prvem četrtletju znašal 6,5 odstotka BDP oz. 10,4 odstotka BDP ob upoštevanju dokapitalizacij v bančnem sektorju.
V predlogu rebalansa proračuna, ki ga ravno v teh dneh obravnavajo parlamentarna delovna telesa, je predviden celoletni primanjkljaj v višini 1,5 milijarde evrov oz. 4,4 odstotka BDP, kar je dobrih pol milijarde evrov več kot v prvotnem proračunu.
Z rebalansom pa so bila povišana tudi sredstva za krepitev kapitala bank, in sicer na 1,2 milijarde evrov. V programu sanacije bank so vsi glavni predvideni posegi skoncentrirani v letošnjem letu, zaradi česar se bosta letos prehodno bistveno povečala tako javni primanjkljaj kot javni dolg. Vlada tako pričakuje znižanje primanjkljaja v letu 2014 na 2,6 odstotka BDP.
V tako neugodnem gospodarskem okolju je gibanje inflacije umirjeno. Ob višjih cenah goriv se je junija medletna stopnja rasti harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin povišala na 2,2 odstotka, vendar kazalniki osnovne inflacije ostajajo nizki in pod povprečjem evrskega območja. Močnejše enkratne učinke na povišanje cen je pričakovati zaradi dviga DDV in nekaterih drugih fiskalnih ukrepov, vendar naj bi se skupna inflacija v drugi polovici leta zaradi nizkega domačega povpraševanja in stroškovnega prilagajanja gospodarstva še naprej gibala na ravni okoli dveh odstotkov.