Višje cene goriv, višja dajatev za uporabo cest, davek na motorna vozila, davek na luksuzna vozila, zdaj tudi višji DDV... Je torej avto danes že luksuz? Andrej Brglez, raziskovalec z Inštituta za civilizacijo in kulturo, pravi, da za večino državljanov ne. Avto je nuja, osnovno sredstvo, s katerim lažje živijo in delajo. Toda: »Vsako dodatno obremenjevanje družinskega proračuna (z davki, cenami goriva, cestninami, ekološkimi taksami in podobnim) pri postavki 'avto' pomeni redukcije drugje, kar seveda ne pelje v oživitev gospodarstva, o katerem poslušamo vsak dan.«
Po mnenju Roka Isteniča iz Renault Nissan Slovenija se bodo novi davki negativno odražali na dolgi rok. »Ljudje, ki avtomobil nujno potrebujejo za vožnjo v službo, k zdravniku in tako dalje, bodo zaradi vse težjih razmer primorani razmisliti, ali si bodo avtomobil sploh lahko še privoščili.« Ker se po drugi strani ne ceni alternativa, torej javni promet, ne naredimo nič boljšega pri vprašanju transporta, pravi. Ob tem se nam, dodaja Brglez, na koncu zgodi še, »da gre denar, pobran od davka na motorna vozila pa od kazni, cestnin, goriva, za vse drugo, samo za ceste ne, saj denimo obseg sredstev za vzdrževanje državnih cest ni v nobeni povezavi z obsegom vplačanih sredstev za uporabo vozil v cestnem prometu«.
Prav omenjena dajatev za uporabo cest, ki jo vozniki plačamo pri registraciji in podaljšanju veljavnosti prometnega dovoljenja, vlada pa jo je nazadnje zvišala novembra lani, bo za osebna vozila od danes višja za 13 odstotkov, za motorje 10 odstotkov, za tovorna vozila in avtobuse pa se povečuje glede na emisijske lastnosti vozil. Lani je država iz tega naslova iztržila 115 milijonov evrov, letos bi, če uredbe ne bi spreminjala, iztržila 132 milijonov, z novo uredbo pa naj bi jih 138 milijonov. Prihodnje leto naj bi iz tega naslova zaslužila že 15,3 milijona evrov več.
V zadnjih treh letih je prodajalce in voznike avtomobilov doletela vrsta novih davkov, sprememb izračunov in podražitev. Leta 2010 je država z novim zakonom o davku na motorna vozila spremenila način izračunavanja davka, tako da se ta od takrat izračunava progresivno glede na izpuste ogljikovega dioksida, in to le za nova oziroma v Sloveniji prvič registrirana vozila. Zavezanec za davek je sicer proizvajalec oziroma prodajalec, ki pa ga seveda vračuna v končno ceno vozila. Sredi lanskega leta je država uvedla še dodatni davek na motorna vozila s prostornino motorja, večjo od 2,5 litra, od katerega si je obetala dodatnih sedem milijonov evrov na leto, medtem ko se je v celotnem lanskem letu po podatkih Davčne uprave RS iz naslova davka na motorna vozila nabralo 40,6 milijona evrov.
A so se napovedi stroke o računih brez krčmarja pri uvajanju davka na luksuz kmalu izkazale za pravilne, saj je država v pol leta iz tega naslova iztržila le 1,2 milijona evrov, mnogo več pa izgubila. Svoje je naredil že vsesplošni padec prodaje vozil, uvedba novega davka pa je prodajo luksuznih vozil dodatno oklestila. S tem je bila država tudi ob izkupiček iz naslova DDV in DMV.
Kot pravi Brglez, je nekaj pojavov z davki na motorna vozila že simptomatičnih in se držijo ministrstva za finance in ustreznih pripadajočih služb kot najbolj trdovraten madež. »Država ne zna davčnega sistema poenostaviti, utaj ne zna hitro najti in ustrezno sankcionirati, z višinami davkov pa ravna tako, kot bi nastavljala temperaturo na klimatski napravi ter pri tem upala, da se bo kabina hitro ohladila. Kot lahko vidimo, ji ne gre dobro, saj nam je vedno bolj vroče, sem in tja pa nam celo zavre.«
»Ljudje so pametnejši od države«
Računanje predvidenega državnega »dobička« pri avtomobilih je sicer zelo enostavno, saj se natančno ve, koliko je posameznih vozil, dodaja Brglez. »A ljudje so zviti in predvsem pametnejši od države. Zadnji primer z uvedbo višjega davka na 'luksuzna' osebna vozila je v tem pogledu šolski. Čas in realnost sta pokazala, da so ministri s tem ukrepom sebi in nam pridelali izgubo. Še preden jim je uspelo to napako priznati, kaj šele popraviti, že hitijo v novo.«
Sicer pa je bilo, kot pravi, o utajah davkov v povezavi z motornimi vozili povedano že vse. »Država nas je v zadnjih dobrih desetih letih prikrajšala za več 100 milijonov evrov, ker ni videla, znala ali hotela ustaviti davčnih utaj, ki so se bolj ali manj transparentno odvijale pred njenimi očmi. Višino davka seveda kreira politika in, kot smo lahko brali v medijih, se kar nekaj politikov na davek na motorna vozila dobro spozna, saj so se mu s svojimi vozili lepo izognili.«
Tudi Istenič je prepričan, da vodijo tovrstni davki v negativno smer in v še manjšo prodajo. »Načrti vodilnih v avtomobilski industriji so optimistični, ampak nič več v tisti smeri, da bi naslednjo leto prodali enako oziroma večje število vozil kot prejšnje leto.« Sicer pa je, kot dodaja Brglez, pobiranje denarja državljanom stara obrt in ko država ta proces zakomplicira do te mere, kot ga je naša, sta možnosti po njegovem mnenju samo dve. »Lahko da skuša s tem težko preglednim in razdrobljenim sistemom pobiranja različnih davkov prikriti in za plačnika vsaj psihološko omiliti občutek višine skupnega bremena ali pa se je ujela v birokratsko zanko, iz katere se ne izvleče več.«
Seveda jo na koncu spet najbolj skupi »mali« človek, je prepričan Boštjan Trtnik iz Avtohiše Remont Kranj. »Proračunska luknja je prevelika, da bi jo krpali z nakupi avtomobilov in davki,« pravi.
Cena vinjet enaka že štiri leta
Kar nekako pa smo se že navadili na nenehno višanje trošarin in s tem cen goriva, ki so danes krepko višje kot denimo leta 2010. Medtem je država cene goriva dodatno obremenila februarja 2010 s tako imenovanim dodatkom za zagotavljanje prihrankov energije, julija 2012 s takso CO2, svoje pa je ta mesec naredil še dvig DDV. Cena neosvinčenega 95-oktanskega bencina se je tako od januarja 2010 z 1,152 evra povzpela na trenutnih 1,493 evra za liter, septembra lani pa je znašala že rekordnih 1,576 evra za liter.
Edino, kar se v zadnjih letih ne spreminja, je cena vinjete, ki je po besedah Marjana Kolerja z Darsa že štiri leta enaka. Letna vinjeta za osebno vozilo stane 95 evrov, mesečna 30 evrov. Dars proda okoli 5,5 milijona kosov vinjet na leto. Do konca maja je prodal za odstotek več letnih (784.645 kosov) in mesečnih vinjet (166.075 kosov) za osebna vozila kot v enakem obdobju lani, tedenskih pa pet odstotkov več oziroma dober milijon kosov. Do konca maja je s prodajo vinjet iztržil 80 milijonov evrov, lani v vsem letu pa 138,5 milijona evrov.
