»V zahodni Evropi so bankam namenili 1600 milijard evrov pomoči, do polletja lani že skoraj 2000 milijard evrov. Država je na podlagi posebnega zakona iz novembra 2008 štirim bankam pomagala z garancijami v vrednosti 2,2 milijarde evrov. Pri teh bankah državi ni bilo treba unovčiti niti enega evra. Na podlagi provizije, ki jo je dobila, je le zaslužila,« je razmere v Evropi v primerjavi s Slovenijo orisal Arhar.
Pri državni pomoči bankam je Arhar izvzel tisto, kar je država kot lastnica vložila v NLB. »V mislih imam seveda državo kot institucijo, ki je odgovorna za finančno stabilnost. Po maastrichtski pogodbi so države namreč odgovorne za finančno stabilnost in pod finančno stabilnostjo med drugim razumemo predvsem stabilnost bank,« je izpostavil.
V Sloveniji smo po njegovih besedah vedno, ko se je pojavila potreba po dokapitalizaciji katere od (državnih) bank, na dolgo razpravljali o tem, da se je mednarodna finančna skupnost vedno spraševala, kaj to pomeni. »V zadnjem primeru marca lani je centralna banka morala zagroziti, da bo ukrepala, če ne bo vplačanih 400 milijonov evrov,« je spomnil.
Banke bi morale kratkoročne kredite spremeniti v srednjeročne ali dolgoročne
Slovenski bančni sistem ima na specifično strukturo bančnega premoženja. Zato je realni sektor še bolj soodvisen od bank, saj je delež financiranja s strani bank še bistveno večji kot v tujini, je izpostavil.
»V Sloveniji je bilo konec lanskega leta, ko je bila bančna vsota 46,5 milijarde evrov, skoraj 68 odstotkov bančnega premoženja krediti podjetjem in prebivalstvu,« je dejal, medtem ko povprečna evropska banka nima niti 50 odstotkov premoženja v obliki kreditiranja podjetij in prebivalstva, pač pa je večji del premoženja naložen v državnih obveznicah, različnih vrednostnih papirjih in delnicah.
Banka Slovenije je zato skupaj z ZBS in bankami začela pogovore za pomoč podjetjem in pri tem ugotovila, da domačega lastniškega kapitala preprosto ni več. Prva pomoč je tako po njegovih navedbah to, da banke kratkoročne kredite spremenijo v srednjeročne ali dolgoročne, v kar so tudi prisiljene, če ugotavljajo, da ima sicer podjetje zdravo in konkurenčno osnovno dejavnost.
Arhar je na tem mestu znova poudaril nujnost spremembe insolvenčne zakonodaje. »Že lani smo pripravili predlog o tem, da jo je treba spremeniti. Na tem področju je namreč totalen status quo,« je povedal.
Državna lastnina se je izkazala kot nesposobna in neučinkovita
Glede lastništva bank in podjetij je dejal, da se je zanj »državna lastnina izkazala kot nesposobna in neučinkovita«. Tudi glede nacionalnega interesa je bil kritičen: »V Sloveniji še nisem videl nobene analize, ki bi dokazovala upravičenost oziroma prednosti nacionalnega interesa oz. kaj so kriteriji zanj.«
Pristop, po katerem bi državno lastništvo v bankah znižali na 25 odstotkov in eno delnico, se mu zdi napačen. »V največji banki smo imeli tujega partnerja, ki je imel več kot četrtino lastništva, pa poglejmo, kakšen vpliv je imel. Imeti svojega človeka v upravi, dva v nadzornem svetu, pa se to ne opazi na vplivu pri vodenju dnevne bančne politike, je najmanj čudno,« je povzel.
Slovenija je ena redkih držav, ki ima presežek v plačilni bilanci
Pri vprašanju, kdo je kriv za sedanje stanje bančnega sistema, je s prstom pokazal na lastnika in njegove organe. »Prva odgovornost je vedno pri lastniku in pri njegovih organih, kar je popolnoma jasno. Osebno zelo dobro vem, kakšno kreditno politiko smo vodili v UniCredit Banki, ki sem jo vodil, kakšna je bila politika tveganj, kakšne so bile odločitve in podobno. Če te politike v bankah niso natančno določene, potem ni nobenih smernic. Potem je vse prav, kar dela uprava. In to ni sprejemljivo,« je dejal.
Nekdanji guverner Banke Slovenije je glede splošnega stanja v državi menil, da so makroekonomski kazalci Slovenije v primerjavi z drugimi državami v krizi bistveno boljši. »Nihče ne omenja na primer presežka v plačilni bilanci. Tega ima zelo malo držav, Slovenija je med njimi, čeprav smo v recesiji,« je dejal.
