Tudi mesec dni po tistem, ko smo v Dnevniku razkrili, da je minister za delo Andrej Vizjak lani kupil dva paketa delnic Telekoma Slovenije in zanju odštel 43.750 evrov, še vedno ni natančno znano, kje je Vizjak našel denar za nakup.

Medtem ko nam minister kljub večkratnim pozivom ni želel posredovati prijave premoženjskega stanja, ki jo je poslal komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), naši izračuni kažejo, da je Vizjak za delnice Telekoma odštel slabo polovico vseh prihodkov od plač, ki jih je prejel v treh letih pred tem. Po javno dostopnih podatkih je od julija 2009, ko je zadnjič javno razkril premoženjsko stanje, do lanskega septembra, ko je kupil drugi paket delnic Telekoma, kot poslanec in minister skupno zaslužil približno 193.000 evrov bruto oziroma okoli 102.000 evrov neto. V tem času je odplačal še 18.000 evrov posojila, zato mu je v tem obdobju za plačilo ostalih stroškov po grobem izračunu v povprečju ostalo okoli 1100 evrov neto na mesec.

Minister za delo naročil delo na črno?

To pa odpira več vprašanj, povezanih z njegovim premoženjem. Vizjak je namreč s tem denarjem skupaj s soprogo, ki je zaposlena v bolnišnici v Brežicah, moral pokriti vse življenjske stroške. Teh Vizjak kljub zatrjevanju, da »živi skromno«, zadnja leta ni imel tako malo, pri čemer prihrankov na banki po lastnih besedah nima, saj da jih sproti vlaga v vrednostne papirje.

Minister je tako po podatkih iz leta 2009 (so)lastnik štirih nepremičnin, ki jih je podedoval pred leti. Poleg družinske hiše z neto tlorisno površino 208 kvadratnih metrov ima Vizjak v Brežicah v (so)lasti 70 kvadratnih metrov velik poslovni prostor, dve zidanici v skupni velikosti sto kvadratnih metrov in večji vinograd, ki ga redno obdeluje. Samo stroški zavarovanja in vzdrževanja vseh nepremičnin bi ga po konservativni oceni stali od 400 do 500 evrov na mesec. Pri tem velja opozoriti, da si je Vizjak na eni od nepremičnin, zidanici v Spodnji Pohanci, lani spomladi po informacijah iz več virov omislil tudi novo streho, ki naj bi ga stala več tisoč evrov. Da je streho vsaj deloma obnovil, Vizjak ni zanikal, to pa so nam potrdili tudi viri tudi blizu izvajalcev del. Vizjak na več naših vprašanj glede obnove strehe ni želel odgovarjati, prav tako ni pojasnil, koliko je zanjo plačal in ali je denar kot minister, pristojen za preganjanje dela na črno, dvema lokalnima izvajalcema morda izplačal na roke. »Minister je vse potrebne dokumente pravočasno in v skladu s postopki posredoval pristojnim državnim institucijam,« so nam pojasnili na ministrstvu za delo.

Andrej Vizjak je imel zadnja leta več večjih izdatkov. Že konec leta 2007 je, takrat še kot minister za gospodarstvo, kupil za 40.000 evrov točk vzajemnega slada Perspektiva Special Opportunities. Ta denar je dobil s posojilom, ki ga je po lastnih pojasnilih najel za nakup delnic Nove Kreditne banke Maribor (NKBM). Kot je dejal, je v omenjeni sklad vložil del posojila, ki ga ni porabil za nakup delnic banke. Ker na nepremičninah v njegovi lasti ni vpisanih hipotek, sklepamo, da je to edino posojilo, ki ga je v tem času najel Vizjak.

Kljub temu je že v prvi polovici leta 2009 med premoženjem prijavil avtomobil znamke Citroën C5, letnik 2008, za katerega je takrat moral odšteti od 20.000 do 25.000 evrov. Vizjak je avto za neznano ceno – sam trdi, da je zanj dobil 12.000 evrov – lani prodal. To je poleg dividend, ki jih je prejel kot lastnik 12 delnic Petrola, edini uradno znani priliv denarja, ki ga je poleg plače v zadnjih letih prejel. V vsakem primeru »poslovanje« Andreja Vizjaka precej izstopa od običajnega. Če gre verjeti uradnim zagotovilom, se namreč minister še zdaleč ne drži načela o vlaganju jajc v več košar. Ravno nasprotno, celo sam je pred mesecem dni zatrdil, da je v delnice Telekoma vložil vse svoje prihranke. Pri tem bi zanj kljub temu, da je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) opustila postopek nadzora zaradi suma zlorabe notranjih informacij, težavo lahko predstavljal podatek, da je Telekom ena od družb, kjer je država že poleti začela priprave za prodajo svojega deleža, in da je Vizjak minister v vladi, ki bo odločala o privatizaciji.