»Krivice, povzročene s kršitvami namreč še vedno niso odpravljene. Na ozemlju današnje Slovenije je tudi že v preteklosti prihajalo do hudih in množičnih kršitev človekovih pravic, ki so bile prav tako popravljene le delno,« je v uvodu zapisala direktorica inštituta in avtorica knjige o izbrisanih Neža Kogovšek Šalamon. Zaradi odsotnosti so na forumu z naslovom Izbris med pravom in politiko zgolj prebrali njen prispevek.

Človekove pravice imajo vrednost samo na deklarativni ravni

Po njenih besedah je posebnost izbrisa v tem, da je s tem nedopustnim dejanjem zaznamovana ustanovitev nove države. Ta je bila ustanovljena med drugim tudi iz razloga, ker se v prejšnji skupni državi Jugoslaviji človekove pravice niso spoštovale. Dejanje izbrisa pa je po njenem mnenju nakazalo, da se tudi v tej ne bodo. Pretekla 20-letna zgodovina nove države je po oceni Kogovškove pokazala, da imajo v Sloveniji človekove pravice visoko mesto na lestvici vrednot samo na deklarativni ravni, v praksi pa je težav z njihovim dejanskim spoštovanjem mnogo in preveč.

Metka Mancin Čeplak z Mirovnega inštituta je spomnila na začetek, ko je kot opozicijska poslanka v DZ pri zakonu o tujcih vlagala dopolnilo, ki bi, če bi bilo sprejeto, preprečilo izbris. Pojasnila je, da ob vlaganju dopolnila izbrisa ni predvidevala. Izbris je nekaj tako nepredstavljivega, da si ga v pravni in demokratični državi ne moreš zamisliti, je dejala.

Janša obljubil, da bo uredil, a ni

Predsednik nekdanjega sveta za varstvo človekovih pravic Ljubo Bavcon je povedal, da je svet februarja leta 1992 glede na številna opozorila ljudi, ki so izgubljali pokojnine in stanovanja, povabil takratnega obrambnega ministra Janeza Janšo na sejo sveta. Našteli so mu vse te kršitve in mu povedali, da v demokratični in pravni državi ni dovoljeno preganjati ljudi kar tako, ampak naj sprožijo regularni postopek, če imajo podatke o tem, da je kdo storil kaj kaznivega.

»Takrat je Janša obljubil, da bo to uredil, a se to ni zgodilo in so se kršitve dogajale še naprej,« je pojasnil. Po Bavconovih besedah je nato prišel izbris, ki ga takrat, kot je priznal, niso niti registrirali.

Da je bil v slovenski politiki takrat v ospredju nacionalizem in šovinizem je spomnil novinar Borut Mekina. Spomnil je na tisto »famozno« depešo, v kateri je pisalo, da morajo par tisoč ljudi deportirati iz države. »Niso uporabili besede deportirati, ampak, da se jih pospremi do državne meje,« pravi Mekina in dodaja, da so se policisti na upravnih enotah uprli in dejali, da ne bodo brez papirjev nikogar pospremili ven iz države.

Sodba Evropskega sodišča

Katarina Vučko iz Mirovnega inštituta pa je opozorila na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je slovenski vladi naložilo pripravo odškodninske sheme, preko katere bodo lahko izbrisani prišli do odškodnin mimo ovir splošnega odškodninskega prava.

Vlada je januarja letos potrdila osnutek sheme, po kateri bi se izbrisanemu izplačal pavšal. Če se z njim ne bi strinjal, je predvidena poravnava, če bi bila neuspešna tudi ta, pa bi lahko sprožil odškodninski spor.

Amnesty International: Netransparentnost oblasti je nedopustna

V Amnesty International Slovenije (AIS) ob 21. obletnici izbrisa oblasti znova pozivajo, naj nujno čim prej pripravijo ukrepe za odpravo njegovih posledic. »Netransparentnost oblasti, ko gre za popravo kršitev človekovih pravic, je nedopustna,« opozarja direktorica AIS Nataša Posel. Za vlado so pripravili tudi nekatere zahteve in priporočila.

Kot so v sporočilu za javnost še zapisali v AIS, oblast k pripravi nacionalne sheme odprave krivic od junija lani zavezuje tudi sodba velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je za to določilo enoletni rok.

»Žal se vlada loteva reševanja tega izziva netransparentno in izključujoč izbrisane,« menijo v organizaciji. Nedopustno se jim zdi tudi ravnanje vlade, da gradiva z odzivi na sodbo ostajajo tajna oz. zaupna. Kot so zapisali, je v javnost »pricurljal« le akcijski načrt.

Zakaj vlada odriva tiste, ki o izbrisu vedo največ?

Poselova obžaluje, da oblasti predstavnikov izbrisanih ali nevladnih organizacij, ki si leta prizadevajo za popravo krivic, v reševanje problema niso vključile. »Nova zakonodaja in ukrepi odprave izbrisa morajo izhajati predvsem iz potreb izbrisanih,« je zapisala.

AIS se je z zahtevo za dostop do pripravljenih gradiv obrnil tudi na ministrstvo za notranje zadeve in vlado, kjer pa so jih zavrnili. Dobili so dovoljenje za vpogled v prostorih ministrstva, na to odločitev pa so se pritožili prek informacijskega pooblaščenca. »Ne razumemo, zakaj vlada ne želi slišati ali celo odriva prav tiste, ki o izbrisu največ vedo,« navajajo.

Politično priznanje izbrisa

V AIS so pripravili tudi vsebinske zahteve za odpravo posledic izbrisa. Državo pozivajo, naj zagotovi politično priznanje izbrisa, zagotovi neodvisno in nepristransko preiskavo izbrisa, tisti, ki so ga zagrešili, pa naj za to odgovarjajo. Zahtevajo še avtomatično vračilo statusa, opredelitev združevanja družin kot prednostne naloge ter zagotovitev nadomestila materialne in nematerialne škode.

V torek bo minilo 21 let od izbrisa več kot 25.000 ljudi iz registra stalnih prebivalcev Slovenije, s katerim so ti izgubili nekatere socialne pravice. Številni so morali zapustiti Slovenijo, nekateri pa so bili iz nje tudi prisilno odstranjeni.