Okoli 150 milijonov deklet, mlajših od 18 let, je doživelo kakšno obliko spolnega nasilja. Da bi to številko zmanjšali, sta je po besedah Metke Naglič iz Amnesty international pomembno zlasti osveščanje in izobraževanje ter odpravljanje nekaznovanosti za storilce teh kaznivih dejanj. Velikokrat je vzrok za (spolno) nasilje nad ženskami globoko zakoreninjena diskriminacija, ki prispeva k temu, da so ženske dojete kot manj vredne, podrejene moškemu ali družini, se jih ne dojema kot enakopravne osebe, ki imajo svoje pravice. Po njenih besedah je bistvena tudi netolerantnost do nasilja v smislu, da storilci teh kaznivih dejanj za svoje ravnanje odgovarjajo.
»Žal se pogosto zgodi, da se nasilje znotraj družine dojema kot nekaj zasebnega, nekateri dvomijo v to, da je možno spolno nasilje v zakonu, nasilju nad ženskami se lahko zmanjšuje pomen, žrtve posilstva so kdaj kje obravnavane, kot da so si 'same krive'. Vsakršno toleriranje nasilja v smislu, da se ne kaznuje, družbi pošilja močno sporočilo: žrtvam, da si ne zaslužijo pravičnosti in poprave krivice, storilcem pa, da si lahko 'privoščijo' nasilje,« še dodaja.
Peticija za zaščito spolnih in reproduktivnih pravic za današnje in naslednje generacije
Le 34 odstotkov mladih v državah v razvoju (24 odstotkov žensk in 36 odstotkov moških) zna odgovoriti na pet osnovnih vprašanj o HIV in kako preprečiti okužbo. V tej populaciji trenutno odkrijejo 41 odstotkov vseh novih primerov HIV-a. Zelo zgovoren je podatek, da je največ deklet, ki so v Nikaragvi zanosile zaradi posilstva ali incesta, starih od 10 do 14 let! Splav pa je v tej državi absolutno prepovedan. Glede na to, da bodo države letos pregledovale napredek 20 let po Mednarodni konferenci o prebivalstvu in razvoju v Kairu (1994), je pravi čas za sporočilo svetovnim voditeljem, da morajo zaščititi spolne in reproduktivne pravice za današnje in naslednje generacije.
Amnesty International v sodelovanju z vrsto drugih mednarodnih organizacij danes odpira peticijo s tem pozivom; peticijo je mogoče podpisati tudi na spletni strani slovenske Amnesty (www.amnesty.si). V okviru kampanje pa ne bodo le organizirali pritiska na voditelje držav, ampak bodo tudi izobraževali o tem, kaj so spolne in reproduktivne pravice. Med drugim so mladi vabljeni na spletno platformo Respectmyrights.org, kjer se bodo lahko interaktivno in poučno »spopadli« s tem izzivom (platforma je na voljo tudi v slovenščini).
Dostop do osnovnih spolnih in reproduktivnih zdravstvenih storitev ter informacij je nekje skoraj nedosegljiv
Organizacija Združenih narodov je nedavno poročala, da vsak dan med nosečnostjo in porodom umre okoli 800 žensk. Kar 20-krat toliko pa jih vse življenje trpi zaradi poškodbe, okužbe, bolezni ali invalidnosti, do katerih pride zaradi nosečnosti, poroda ali splava v nevarnih okoliščinah. V številnih državah je dostop do osnovnih spolnih in reproduktivnih zdravstvenih storitev ter informacij ženskam in dekletom skoraj nedosegljiv. V nekaterih primerih zato, ker vlade tega nimajo za prioriteto ali pa v te storitve ne vlagajo finančnih sredstev. V nekaterih drugih državah, kjer zdravstvene storitve obstajajo, pa so običajno skoncentrirane na bogatejših območjih, kar omejuje dostop številnim ženskam, ki živijo predaleč ali si ne morejo privoščiti stroškov prevoza.
Ne gre le za »nekaj« iz držav v razvoju
Spolne in reproduktivne pravice zadevajo nas vse, tudi na Zahodu mladi očitno niso dobro seznanjeni. V Veliki Britaniji npr. rodi in naredi splav največ najstnic v Zahodni Evropi. Kot je povedala Metka Naglič, podatki res kažejo, da situacija precej slabša v državah v razvoju, a kažejo tudi to, da prihaja do velikih razlik znotraj razvitih držav. Tam so v slabšem položaju ženske drugih ras, priseljenke, revne ipd. Zgovorna je na primer situacija v ZDA, kjer podatki iz leta 2011 kažejo, da so ženske v večji nevarnosti, da umrejo zaradi vzrokov v povezavi z nosečnostjo kot v 40 drugih državah. Ženske, ki niso belke, pa so še v večji nevarnosti.
»Zaradi običajno bolj dostopnih informacij in spolne vzgoje so verjetno ženske v razvitih državah bolj seznanjene s svojimi pravicami, a če so revne, pripadnice etničnih skupnosti ali marginalizirane, so jim vseeno lahko njihove pravice kršene,« še dodaja Nagličeva in poudarja, da imata tudi v razvitih državah pomembno vlogo informiranje in denar. Zaradi tega je v teh časih, ko se na vseh koncih varčuje, potrebna posebna čuječnost, tudi pri nas. Splošno namreč velja, da če je na voljo manj zdravstvenih dobrih in storitev, na primer v nosečnosti in v zvezi s porodom, lahko to vodi do večjih tveganj za reproduktivno zdravje žensk in deklet.
