Tema poslovnega zajtrka je bila spopadanje evropskih držav s krizo, govorci - šest veleposlanikov evropskih držav v Sloveniji - pa so ugotavljali predvsem, kaj se lahko Slovenija nauči od drugih.

Predsednik AmCham Slovenija Matej Potokar je v uvodnem nagovoru poudaril, da je eden ključnih pogojev za uspešno vodenje podjetja predvidljivost, s katero pa imamo v Sloveniji trenutno veliko težav. Izpostavil je odlašanje z reformami, pa tudi nenadne menjave vodstvenih kadrov v nekaterih državnih podjetij v zadnjih tednih.

"Trenutno so v Sloveniji najbolj zanesljivi športniki," je izpostavil Potokar. Ti po njegovih besedah ne iščejo izgovorov, na primer da je Slovenija majhna ali da imajo premajhna sredstva. "Imajo jasne cilje, da bodo najboljši. Učijo se od drugih, veliko trenirajo, ter stalno spremljajo in se prilagajajo svetovni konkurenci," je poudaril Potokar.

Danes so sicer svoje izkušnje pri spopadanju s krizo z udeleženci zajtrka delili veleposlaniki Španije, Nizozemske, Švice, Nemčije, Finske in Avstrije. Avstrijski veleposlanik v Sloveniji Clemens Koja je uvodoma poudaril, da gre njegovi državi tudi v krizi razmeroma dobro predvsem zato, ker njeno gospodarstvo temelji na malih in srednje velikih podjetjih, ki se lahko hitro odzivajo na spremenjene razmere. Pomembne konkurenčne prednosti Avstrije v globalni gospodarski tekmi pa so po njegovem mnenju tudi človeški viri ter inovativnost.

Finski veleposlanik Pekka Metso pa je strategijo Finske opisal z besedami, da je država "vedno pripravljena na najhujše". "Pomembne so strukturne reforme, uravnoteženje bilanc, pa tudi vlaganje v človeški kapital." Sicer pa se na Finskem pogosto posvečajo tudi oblikovanju prihodnjih strategij. "Pogosto razpravljamo, kako naj bi bila Finska videti čez 10, 15 let. Spodbujamo podjetništvo, še posebej med mladimi, in inovacije, to je ves čas prioriteta," je dodal.

Podobno Metso svetuje Sloveniji. "Doseči je treba konsenz o tem, kaj je nacionalno dobro," je poudaril. Država se mora tako vprašati, kje želi biti čez 10 ali 15 let, pri oblikovanju te vizije pa je nujno, da ima možnost sodelovanja prav vsak državljan.

Nemški veleposlanik Werner Burkart pa je spomnil, da so bili v boju s krizo pomembni koraki narejeni tudi na ravni EU. Ena od moči nemškega gospodarstva so po njegovih besedah tudi "razmeroma razumni sindikati". Dosežen je bil družbeni konsenz in tako je bilo v Nemčiji v zadnjih letih tudi razmeroma malo stavk, je pojasnil.

Veleposlanik Švice Robert Reich pa je med drugim poudaril, da je Švica v času krize zgolj banki UBS pomagala s šestimi milijardami frankov. Država je vse dobila nazaj in celo ustvarila dobiček. Kot zelo pomembno pa je izpostavil tudi monetarno politiko nizkih obrestnih mer švicarske centralne banke, medtem ko na drugi strani izvozno naravnanemu švicarskemu gospodarstvu življenje greni močan frank.

Nizozemski veleposlanik Johannes Douma je ob tem menil, da ni nujno, da ima država vedno isto vlado, pomembno je doseči konsenz. Doumo sicer v Sloveniji "čudi, da so vsi bančni strokovnjaki in vsi strokovnjaki za vodenje podjetij". Slovenija po njegovih besedah pada iz ene krize v drugo, pri čemer pa "ne gre za gospodarsko, ampak za politično in moralno krizo".

Slovenski državi in gospodarstvu je na srce položil, naj ukrepata skupaj. Ključni besedi sta odločnost in konsenz. Sicer pa je posvaril še pred nepotizmom. "Vedno je potrebno upoštevati, kaj je moralno in kaj pravično."

Podobno je menil tudi Metsa. "Na Finskem smo našli načine, da dosežemo konsenz, da zaupamo eden drugemu, kar pomeni nižje transakcijske stroške," je dejal. Tako bi morala biti tudi visoko na listi prioritet Slovenije prav transparentnost. "Pomembno je tudi vztrajati pri evropskih vrednotah - spoštovanju vladavine prava in človekovih pravic," je menil in dodal, da bo imela kakršna koli erozija tega močan negativen vpliv na gospodarstvo.

Burkart se je sicer dotaknil še teme privatizacije in spomnil, da državno upravljanje ni vedno najboljše. "Vsaka država seveda sama odloča, kaj je zanjo strateško, a vsekakor cilj privatizacije ne bi smel biti polnjenje proračuna," je ocenil. "Umetnost je najti pravega kupca, takšnega, ki bo v podjetje vlagal in bo prinesel novo znanje."

Španska veleposlanica Anunciada Fernandez de Cordova pa je ob tem menila še, da bi lahko podjetja iz Španije in Slovenije tesneje sodelovala pri osvajanju tujih trgov. Medtem ko ima na primer Španija odlične vezi z Latinsko Ameriko, so slovenska podjetja bolj izkušena pri poslovanju na ruskem trgu ali na trgih vzhodne Evrope. S tesnejšim povezovanjem bi tako lahko pridobili obe strani, je prepričana.

Udeleženci zajtrka so sicer z glasovanjem z lističi ocenjevali, po kateri od držav bi se Slovenija morala najbolj zgledovati. Izglasovali so Avstrijo.