VABITI, NE PRISILITI
Profesor na ljubljanski pravni fakulteti dr. Igor Kaučič meni, da to ne bi bila prava rešitev: "Udeležba na volitvah je pravica in ne dolžnost in tako jo razume ves napredni svet. Pa tudi tam, kjer je udeležba obvezna, sankcij proti tistim, ki ne pridejo na volitve, večinoma sploh ne izvajajo." Kaučič meni, da bi bilo smiselno volilno udeležbo spodbujati na drugačne načine - s promocijo in poudarjanjem pomena volitev, ljudi naj k udeležbi nagovarjajo ugledne osebnosti... Tudi dr. Rajko Pirnat s pravne fakultete pravi, da obvezna udeležba ne bi bila smiselna. "Države, ki imajo to tako urejeno, so redkost. Volitve so pravica in za pravico je značilno, da jo lahko njen imetnik uveljavi ali pa ne. Tisti, ki ne gredo volit, odločitev pač prepustijo tistim, ki gredo." Pirnat pričakuje, da bo na jesenske državnozborske volitve prišlo precej več volilcev kot na evropske. "Legitimnost volitev se res začne manjšati, ko pride na volišča manj kot polovica volilnih upravičencev, a tudi take volitve so legalne." Proti uvedbi obvezne volilne udeležbe je tudi tajnik republiške volilne komisije Marko Golobič , ki meni, da bi bilo treba narediti analizo vzrokov, zakaj v Sloveniji opažamo trend upadanja volilne udeležbe. "Udeležba je namreč lahko visoka tudi v državah, kjer ni obvezna," poudarja.VIŠJA UDELEŽBA ŠE NE POMENI VEČJE LEGITIMNOSTI
Politolog dr. Jernej Pikalo pravi, da obvezna udeležba sicer pomaga pri doseganju večje udeležbe, je pa skeptičen do tega, ali prispeva k večji demokratičnosti. "Vseh ljudi politika pač ne zanima - čeprav bi jih morala, ker neposredno vpliva na njihova življenja in na življenje skupnosti, v kateri živijo - in menim, da jih ne bi bilo prav v to prisiljevati." Volilci, ki bi bili na volišču pod prisilo, bi lahko oddajali neveljavne glasovnice. Dvig volilne udeležbe še ne bi pomenil večje legitimnosti političnih odločitev, trdi Pikalo. Države se soočajo z nizko udeležbo, ker je politična elita vse bolj oddaljena od ljudi, a splošnega trenda upadanja zanimanja za volitve ni mogoče napovedovati. "Volitev se udeleži toliko ljudi, kolikor jih politični eliti uspe pritegniti in kolikor imajo volilci občutek, da so volitve pomembne." Za višjo udeležbo je potrebno izobraževanje o demokratičnem sistemu in pomembnosti sodelovanja v njem. "Volilci se morajo zavedati, da je politika veliko preresna stvar, da bi jo prepustili politikom," poudarja Pikalo.
Tudi politiki menijo, da uvedba obvezne volilne udeležbe ni dobra ideja. Lojze Peterle (NSi) pravi, da si "kot demokrat ne bi želel tovrstne prisile", Miran Potrč (ZLSD) opozarja, da taka sprememba v parlamentu ne bi dobila potrebne dvetretjinske podpore, in dodaja, da volitve sicer lahko razumemo kot moralno obvezo, nikakor pa ne kot dolžnost. Gregor Golobič (LDS) meni, da je bila slaba udeležba na evropskih volitvah bolj izjema kot pravilo in da se bodo volilci ob jesenskih volitvah zavedli, da se odloča o pomembnih zadevah, in da bodo prišli na volišča, Milan Zver (SDS) pa meni, da bi bila uvedba obvezne udeležbe možen izhod v primeru hudega padca volilne udeležbe, a je prepričan, da se to ne bo zgodilo.
