Korupcija je še kako neetična in kriminalna, ker korenito spodkopava pravno državo, demokracijo in odnose med ljudmi. Je sprevrženost oblasti, ki postane sama sebi namen, namesto da bi skrbela za skupno blaginjo. Kdor opravlja javno službo, službo povezano z državo, lahko podleže korupciji. Zaradi položaja lahko funkcionar favorizira svoje prijatelje, politične in druge, sprejema podkupnine, daje določen posel brez javnega natečaja ali mimo njega, tožilec "pozabi" pravočasno vložiti tožbo, denar namenjen potrebnim "plemeniti" Rdeči križ za svoje funkcionarje v njihovih podjetjih... In kdo je na takšnih položajih? Kdo opravlja javne službe, kjer (lahko) cveti korupcija? Zelo težko kdo drug kot človek, ki pripada vladajoči eliti. Ta nam vlada že dvajset let, pooseblja pa jo Milan Kučan. Kako naj bodo ti ljudje, ki so nas pripeljali v takšno razslojenost in duhovno praznino, še verodostojni? In prav verodostojnost potrebujejo, če se hočejo obdržati na oblasti in se z njo okoriščati. Zato je leto pred Evropo in dve leti pred državnozborskimi volitvami potreben propagandni "etični make up" v stilu, mi smo za etiko, poštenje, smo proti korupciji... Spet pesek v oči, zavajanje, če ne bo dejanj! "Zdaj jo moramo napolniti z dušo. Jo narediti čimbolj prijazno za bivanje. Saj v tem je njen namen," je o naši državi še rekel Drnovšek na dan državnosti. Nekaj tega bo mogoče uresničiti, če uresničimo vsaj dvoje. Najprej je potrebno, da začne resnično delovati pravna država. To ne bo mogoče, dokler je zaradi vladajoče elite tolikšna prepletenost med vsemi vejami oblasti, mediji, gospodarstvom, šolstvom ... Vrana vrani oči ne izkljuje! Si kdo sploh upa upati, da bi ta elita sprejela pravno državo in se ji podredila? Drugo pa je še manj verjetno. V mislih imam vrednote - njihovo podajanje in vzgojo zanje. Doslej ni država storila nič v tej smeri, prej nasprotno, pač skladno z liberalistično ideologijo, iz katere je minister Gaber v imenu "nevtralnosti" naredil državno doktrino. Gre za to, kar je omenil nadškof pri maši za domovino: "Država pa mora vedeti tudi za svoje meje. Po svoji naravi je namreč nezmožna postaviti merilo o dobrem in zlu kot taka ne more utemeljiti moralnih vrednot in etičnega vedenja." Kdo potem to zmore? To je stvar civilne družbe, a je ta pri nas pod narkozo, ker hoče elita obvladovati vse. Tradicionalno so religije ustvarjalke in prenašalke vrednot kot tudi motivov za njihovo uresničevanje. Z njimi, še zlasti s Cerkvijo, pa naša država noče in noče vzpostaviti plodnih odnosov, čeprav bi bilo to v prid narodu in vsej družbi. "Naloga Cerkve je," še poudarja dr. Rode, "da vzgaja človeka, da se oklene dobrega in zavrača zlo; pospešuje solidarnost in zbuja ljubezen do bližnjega ter se zavzema za razumevanje med narodi, s tem pa prispeva dragocen delež k moralnemu zdravju družbe." Etika je danes v modi, ker je pač povezana z "dušo" družbe, z bolj kvalitetnimi človeškimi in družbenimi odnosi. Ali obstaja politična volja za dejanja, ki bodo omogočila ustvarjanje "duše", ali pa imamo opravka z voljo, ki se je polastila govora o etiki, da bi obdržala popolno oblast nad družbo brez "duše"? Od vladajoče elite je odvisno, ali bo ustvarila zakonske in finančne pogoje za delovanje civilne družbe, s Cerkvijo in drugimi verskimi skupnostmi vred, ki bo ustvarjala to "dušo", ali pa bo o etiki in "duši" le govorila, ker je to zadnja moda.