Lojze Ude z ljubljanske pravne fakultete dodaja, da je retroaktivnost v našem ustavnem sistemu sicer prepovedana, da pa ustava v 155. členu dopušča izjeme zaradi javne koristi in kadar to ne posega v pridobljene pravice. "Ker bi zakon seveda posegal v pridobljene pravice, je povratna veljava zakona kot celote nedopustna, povratna veljava posamičnih členov pa skrajno problematična," ocenjuje Ude. Podobnega mnenja je tudi Marjan Kocbek iz mariborske pravne fakultete, ki meni, da gre pri sklepu matičnega odbora predvsem za "politično razpravljanje".
Grožnje gospodarskega ministra Andreja Vizjaka, ki napoveduje odvzeme premoženja "tajkunom", Juhart označuje kot smešne. "Edina podlaga za to bi bila, če bi si nekdo po obstoječi zakonodaji protipravno pridobil premoženjsko korist," opozarja Juhart.
Čeprav kazenski zakonik v primeru nezakonitega ravnanja predvideva tudi odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi, to po mnenju pravnih strokovnjakov v teh primerih ni mogoče, saj zastava delnic po veljavnem kazenskem zakoniku ni kaznivo dejanje. "Nezakonito ravnanje bi bilo, če bi denimo šlo za preslepitev ali če bi bilo podjetje samo garant posla in bi bil zato prizadet njegov osnovni kapital," pojasnjuje Kocbek. Ude dodaja, da tudi sprememba kazenskega zakonika ne bi zalegla. "V kazenskem pravu je vsaka retroaktivnost povsem nedopustna," poudarja Ude.
Juhart, ki si težko predstavlja, da bi se tako imenovane "poštne nabiralnike" sploh dalo opredeliti v kazenskem zakoniku, meni, da je jedro problema v posojilih. "Nenavadno je to, kako so bila za te transakcije pridobljena finančna sredstva. Večina poslov je bila sklenjena na posojilo, pri čemer se postavlja vprašanje, kakšni so bili kriteriji in ali so bila posojila v skladu z običajnimi pogoji kreditiranja," se sprašuje Juhart.
