»Za 150 kvadratnih metrov veliko hišo sem do zdaj plačeval 90 evrov nadomestila, letos pa sem dobil za plačilo še 2781 evrov za 1350 kvadratnih metrov velik vrt ob hiši, ki je nezazidano stavbno zemljišče. Mojo družino bi tolikšno plačilo eksistenčno ogrozilo, zato sem že vložil pritožbo,« nam je povedal Logatčan Jan Mihevc. Ekstremnih primerov, ko bi občani morali plačati tudi več tisoč evrov, je še precej. »Pri nepozidanih stavbnih zemljiščih gre večinoma za zemljišča, ki so v lasti logaških družin, ne pa kakšnih zemljiških prekupčevalcev ali mešetarjev. So družinska dediščina, ki prehaja iz roda v rod in se hrani za otroke in vnuke,« je Mihevc »prizadet in ponižan hkrati«, da je občina tako pritisnila na logaške domačine. »Od zemljiške odveze naprej ne habsburška monarhija, ne Kraljevina Jugoslavija, ne povojna Jugoslavija niso tako brezobzirno in pohlepno obremenile naše zemlje,« je razočaran. Dodaja, da ne beži od obdavčitve, če bo ta življenjska in razumna.
Največ nezadovoljstva povzročajo nadomestila za nezazidana zemljišča
Nadomestila predstavljajo občinam lep kos proračunske pogače in so eden redkih virov, na katerega imajo vpliv. Večina občin je letos višino nadomestila povišala zgolj za rast cen življenjskih potrebščin (od enega do skoraj treh odstotkov), nekatere pa so si privoščile nekoliko več. Med njimi logaška.
Ljudje so najbolj nezadovoljni, ko dobijo domov položnice za nadomestilo za stavbna zemljišča, na katerih ne stoji nič ali pa na njih kosijo travo za živino. Nekatere občine tega nadomestila niti ne pobirajo, druge ravno ta zemljišča še bolj obdavčijo. Da so te obremenitve prevelike, so lani sprevideli v Krškem, kjer so višino nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča znižali za kar 70 odstotkov, kar pomeni, da bo lastnik 800 kvadratnih metrov velikega zemljišča namesto 420 evrov olajšan le za 130 evrov. Tudi v občini Logatec so že naredili korak nazaj in priznali napako. »Višina nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča bo ostala na enaki ravni kot v letu 2012,« so nam odgovorili in povedali, da bodo, kot velevajo tudi predpisi, nadomestilo za leto 2013 na novo odmerili v skladu s starim odlokom. Občina je namreč zdaj nadomestila odmerila na podlagi novega odloka, ki pa ga je sprejela šele januarja letos in bi torej lahko veljal šele za leto 2014.
Sporni novi odlok bo občina spremenila. Poleg tega so vmes sprejeli tudi občinski prostorski načrt, ki je število nezazidanih stavbnih zemljišč še povečal. Da podjetja v logaški občini plačujejo višje nadomestilo kot podjetja v sosednjih občinah, je potrdila tudi analiza logaške obrtno-podjetniške zbornice, ki je kritična do tega, da v času gospodarske krize občina še dodatno obremenjuje podjetja in otežuje poslovanje.
Po naših zbranih podatkih za nekatere mestne občine bi za 1000 kvadratnih metrov velik poslovni objekt na najdražji lokaciji največ odštel podjetnik s stavbnim zemljiščem v Mariboru. Za trgovsko dejavnost bi ga olajšali za 9333 evrov, za finančno dejavnost pa za kar krepkih 18.631 evrov nadomestila. V drugih občinah se najvišji zneski gibljejo med dobrimi štirimi in sedmimi tisočaki.
Lani so občine skupaj pobrale za 185 milijonov evrov nadomestila, med njimi občina Rogašovci le 29 evrov, občina Ljubljana pa kar 51 milijonov evrov. Občina Ljubljana je denimo lani po sicer še nedokončnih podatkih ministrstva za finance s pobranimi nadomestili ustvarila skoraj petino vseh proračunskih prihodkov, letos naj bi ti predstavljali 17 odstotkov proračuna. V Celju naj bi znašali 14,5 odstotka, le nekaj manj pa v občini Velenje, kjer sta pomembnejša proračunska vira le še dohodnina in prihodki za sofinanciranje programa kohezije. Zato tudi ne čudi sicer spodletela namera trebanjskega župana Alojzija Kastelica, ki je želel omenjeno nadomestilo povečati za 22 odstotkov in to utemeljeval s tem, da morajo gledati tudi na prihodkovno stran proračuna in da gospodarske družbe plačujejo nizko nadomestilo.
A pametni župani vedo, da ima višanje nadomestila za podjetnike in obrtnike, ki jih praviloma zaradi večjih stavbnih zemljišč in objektov najbolj prizadene, lahko nasproten učinek – da se odselijo. Kar nekaj občin zato sem in tja komu zniža prispevek. V Celju podjetnike, ki na novo zaposlujejo, oprostijo tudi za četrtino zneska. Prvi letošnji obrok so letos spregledali tudi tistim podjetnikom, ki so jih lani prizadele poplave, posameznim občanom, ki jim je ujma poškodovala zemljišča, pa so plačila popolnoma oprostili. Tudi velenjskim gospodarstvenikom se izplača zaposlovati: več novih delavcev kot zaposlijo, nižje je nadomestilo. Z nižjim nadomestilom poskušajo letos v Velenju oživiti tudi mestno jedro. Podobno je v Ljubljani, kjer so trgovski objekti v ožjem središču mesta plačila v celoti oproščeni, podjetja v Tehnološkem parku Ljubljana pa plačujejo polovični znesek. V Mariboru imajo možnost znižanega plačila podjetja, ki zaposlijo invalide ali ki se znajdejo v stečaju. Nasprotno v novogoriški občini doslej še niso nikogar oprostili, jih pa pesti, da jim je lani uspelo pobrati le dobrih 80 odstotkov zaračunanega nadomestila. Kdo so neplačniki in kaj je razlog za to, ne vedo, saj nadomestilo pobira Davčna uprava RS.
Najbolj obdavčeni so trgovci in finančniki
Zgledu o zniževanju nadomestila niso sledili v občini Litija. Zavohali so namreč, da imajo nekaj izjemno ugodnih lokacij, na katerih bi lahko kaj zaslužili. Nadomestilo so na teh območjih povišali za trgovce, ki imajo poslovne prostore večje od 350 kvadratnih metrov. Tudi po večini drugih občin so trgovci med najbolj obdavčenimi. V Mercatorju so denimo za številne trgovine in trgovinice po Sloveniji lani občinam odšteli 4,8 milijona evrov nadomestila, največ v mestni občini Ljubljana. Ta je letos nadomestilo povišala za 2,7 odstotka, kar za Mercator pomeni nekaj manj kot 45.000 evrov dodatnega stroška.
