Živimo v svetu, ki je poln kršitev človekovih pravic. Opominjanje na te kršitve je ne le nuja in potreba, pač pa »dolžnost vsakega razmišljujočega človeka, ne glede na to, kateri politični opciji pripada«, je poudaril slavnostni govorec, profesor Nećak. Danes se po vsej Evropi spominjamo enega najtežjih zločinov zoper človeštvo - holokavsta, pa tudi poskusa iztrebljanja drugih t. i. manjvrednih skupin - Romov, Sintov, Slovanov in drugih, skratka »rasno, ideološko in politično neprimernih ljudi, kot so jih poimenovali nacistični načrtovalci dokončne rešitve«. »Med njimi smo bili na izginotje obsojeni tudi Slovenci,« je spomnil Nećak.
Žrtve tudi begunci, talci in tisti, ki so jim zasegli premoženje
Žrtve druge svetovne vojne sicer niso le tisti, ki so bili zaprti v taboriščih, pač pa med drugim tudi izgnanci, begunci, talci, ljudje, ki so jim zasegli premoženje ali so morali opravljati prisilno delo. »So to le suhoparne številke in zgodovinska dejstva iz ust zgodovinarja? Morda,« je dejal Nećak, a poudaril, da je treba na te številke vedno znova opozarjati. Za njimi se namreč »skrivajo usode milijonov ljudi, ki zagotovo niso povzročili vojne. Bili so bili krivi le tega, da so bili drugačni in nepravi, ne-naši«.
Na zgodovinska dejstva je nujno stalno opozarjati zato, da se »staro več ne povrne«, je poudaril slavnostni govorec. »Pogled sodobne družbe mora biti usmerjen naprej, v prihodnost in v naravnan v ustvarjanje sobivanja enakopravnih ter enakovrednih ljudi,« je prepričan Nećak. »Zgodovina pa bi morala biti - bolj kot je - učiteljica. Ne zato, da bi v njeni ponovni interpretaciji iskali razloge za delitve, ampak da bi v preteklem dogajanju našli spoznanja in napotke, ki bi preprečevali ponavljanje preteklih napak.«
Pomembna je beseda vsakega od nas
Nećak je prepričan še, da nas lahko le »celovit in nepotvorjen zgodovinski spomin in k spoštovanju človekovih pravic usmerjena pravna država« vodita naprej. »Beseda vsakega od nas je pomembna,« je zaključil svoje misli.
Proslave se je sicer udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor. Kot je pojasnil sam, po eni strani zato, ker je bila tudi njegova mati taboriščnica. Še pomembnejši razlog pa je drugje. »Moja dolžnost kot predsednika republike je, da sem na vseh proslavah ali svečanostih, ki so spomin ali pa opomin, in mislim, da ni primernejše priložnosti, da se spomnimo, kam majhne nestrpnosti pripeljejo, če nismo dovolj zgodaj dovolj glasni,« je poudaril.
Med večjimi težavami v Sloveniji je nestrpnost
Pahor je izpostavil, da imamo v Sloveniji veliko problemov. »A en problem rase eksponentno hitro, in to je nestrpnost.« Po njegovih besedah se zmanjšuje politična olika in omika, vidimo vse več nestrpnih izrazov, vidimo sovražni govor. »Če se ne bo nihče oglasil in poudaril, da to ni prav, tudi če govorijo tisti, s katerimi se politično strinjamo, bo šlo nekaj v tej državi narobe,« je opozoril predsednik.
Po Pahorjevih besedah sta politična omika in strpnost prav zato, ker smo politično različni, nujen pogoj za rešitev težav. Znova je spomnil na incident, ko je v Mariboru v sredo prišlo do manjšega fizičnega spopada na javni tribuni Zbora za republiko. »Pretep na političnem shodu v Mariboru ni bil nedolžen,« je prepričan Pahor. »Če bomo tiho, ko se bodo dogajali pretepi na političnih shodih, potem bodo imeli ti vse širše razsežnosti in jih bo vse težje ustaviti,« je posvaril.
Da moramo držati skupaj, saj je to tudi eden od razlogov, da se je iz koncentracijskih taborišč vrnilo toliko Slovencev, pa je v pogovoru poudarila tudi nekdanja interniranka v Auschwitzu Sonja Vrščaj. »Prav je, da se ob velikih žrtvah, ki so jih Judje imeli, vedno spomnimo tudi nas, Slovencev,« je menila.
Velika večina slovenskih internirancev je bila udeležencev upora proti okupatorju »z ogromno ljubeznijo do svoje domovine«, je spomnila Vrščajeva in dodala, da je med njimi tudi zato vladala velika solidarnost. »Zato nas je tudi toliko prišlo nazaj iz taborišč,« je poudarila. »To bi radi povedali mladim ljudem, kako je pomembno, da si pomagajo med sabo, da so strpni in solidarni med sabo,« je izpostavila.
Glede aktualnega dogajanja v Sloveniji pa Vrščajeva pravi, da je nekdanjim taboriščnikom "strašno hudo". »Smo zato vse to pretrpeli? Ali iz takšnega stanja res ni izhoda,« se sprašuje. Mlajšim generacijam zato svetuje, naj obiščejo nekdanja taborišča, naj o dogajanju tam kaj preberejo. »Da se obvarujejo takšnih strašnih izkušenj. Naj ne želijo doživeti kaj takšnega,« je zaključila svoje misli.
