To je pokazal tudi nedavni tematski posvet, ki ga je pripravila poslanska skupina nepovezanih poslancev Zares. Na njem je bilo slišati zelo nasprotujoča si stališča; od tega, da je vsiljevanje GSO nova oblika rasizma in celo vojna napoved, do tega, da je najbolj preverjena in testirana prav gensko spremenjena hrana. Za kaj gre? Znanstveniki s spreminjanjem rastlinskih genov ustvarjajo rastline z novimi značilnostmi, ki imajo po njihovih zagotovilih med drugim izboljšano hranilno vrednost, daljši rok uporabnosti, večjo odpornost na bolezni, škodljivce in herbicide… V letu 2006 je 8,5 milijona kmetov v 21 državah sveta (največ v ZDA, sledijo: Argentina, Brazilija, Kanada, Kitajska, tudi članice EU: Nemčija, Španija, Francija, Portugalska, Češka in Romunija) gensko spremenjene poljščine pridelalo na 90 milijonih hektarjev površin.

Toda biodinamična kmetovalka Meta Vrhunc, vodilna v Združenju za zdravo Slovenijo, je prepričana, da je genska tehnika pri pridelovanju hrane povsem nepotrebna, "saj uničuje mikroorganizme v tleh, uničuje tudi ekološko kmetovanje ter je potencialni dejavnik ogrožanja zdravja živali in človeka". Vrhunčeva ne verjame "podkupljenim znanstvenikom in politikom", ki obljubljajo, da bodo z GSO povečali pridelek, zmanjšali porabo pesticidov in rešili lakoto po svetu. Dr. Peter Raspor, vodja katedre za biotehnologijo na ljubljanski biotehniški fakulteti, meni nasprotno, ko opozarja, da se človeštvo na leto poveča za slaba dva odstotka in da nas bo leta 2025 že 8,5 milijarde. "Preživetje človeštva z ekološkim kmetovanjem je zato le zlata želja, resničnost je takšna, da bo leta 2025 kar 60 odstotkov ljudi živelo v mestih, da lahko nahranimo eno desetmilijonsko mesto, je treba tja vsak dan pripeljati šest tisoč vlačilcev hrane. Svet ima danes zalog hrane le še za 48 dni, medtem ko jih je imel pred tridesetimi leti za 77 dni. Če mislite, da bomo ta problem v 21. stoletju rešili brez novih metod, se motite," je prepričan profesor Raspor.

Anamarija Slabe, strokovna vodja Inštituta za trajnostni razvoj, opozarja: "O morebitni koristnosti ali neželenih učinkih genske tehnologije ni konsenza niti med strokovnjaki niti v javnosti." Zato je inštitut po tujih zgledih začel nacionalno kampanjo Brez GSO, s katero želijo preprečiti "vsako neželeno onesnaženje z GSO". Župane slovenskih občin so pozvali, naj njihovi občinski sveti sprejmejo izjavo o območju brez GSO, ki jo je za zdaj podpisalo 21 občin, prva med njimi domžalska.