Zaščitena območja za ekološko kmetovanje
Naše nevladne okoljske organizacije so se ob obravnavi predloga zakona o genski tehnologiji zavzele za prepoved uporabe gensko spremenjenih organizmov v okolju v Sloveniji ali vsaj za določitev območij brez gensko spremenjenih organizmov (GSO) v Sloveniji. Kot kaže, so te zahteve upravičene. Slovenija sodi med ozemlja z nadpovprečno visoko stopnjo biotske raznovrstnosti, ki jo je treba varovati in ohranjati. Tako je že v nacionalnem programu varstva okolja predvideno postopno povečanje različnih kategorij zavarovanih območij do leta 2008 na okoli 30 odstotkov državnega ozemlja. Ta zaščitena območja so pravšnja za ekološko kmetovanje, v nekaterih državah EU pa so se že odločili za tako imenovana občutljiva območja brez GSO. V Italiji so za taka območja doslej razglasili tri celotne regije, Toskano, Lacij in Marke ter še 75 lokalnih skupnosti, v Avstriji so prav tako pripravili koncept območij brez GSO. Problem, na katerega so opozorile nevladne organizacije, je, da se semena gensko spremenjenih rastlin z vetrom prenašajo in tako lahko "okužijo" polja, na katerih kmetje pridelujejo poljščine na ekološki način. V Sloveniji, ki je po površini majhna in kjer je velika razdrobljenost kmetijskih obdelovalnih površin, je problem zagotavljanja ustrezne ločenosti med kmetijami, ki bi uporabljale GSO, in tistimi, ki bi ohranile konvencionalni ali se odločile za ekološki način pridelave, še toliko večji.
Prav te dni so namreč objavili razsodbo kanadskega sodišča, da mora neki kmet multinacionalki Monsanto, ki je doslej patentirala vrsto gensko spremenjenih rastlin in jih tudi prodaja, plačati večjo vsoto denarja zaradi kraje intelektualne lastnine. Sodnik se je tako odločil na podlagi dokaza, da na polju obtoženega kmeta raste gensko spremenjena oljna repica. Kmet je sicer trdil, da je cvetni prah gensko spremenjenih rastlin iz bližnjega polja po zraku prišel na njegova polja, Monsanto pa je vztrajal pri trditvah, da je kmet posadil patentirano seme brez pridobitve njihovega dovoljena. Ta razsodba je med kmeti povzročila pravi preplah. Bojijo se, da bodo materialno odgovorni, če se bo cvetni prah gensko spremenjenih kultur razširil s sosednjih farm na njihova polja, kar pomeni prenos patentiranih genov na njihove poljedelske kulture - brez njihovega vedenja oziroma privolitve. To lahko pripelje do situacije, da kmetje ne bodo mogli zagotavljati, da je njihov pridelek iz lastnih, gensko nespremenjenih semen, če bo njihov sosed gojil gensko spremenjene kulture, pa še kazen jih bo doletela.Kako izslediti gensko spremenjeno hrano
Lani maja je v EU izbruhnila afera, ko je v več državah članicah prišlo do kontaminacije oljne repice in koruze z gensko spremenjenimi semeni, kljub temu, da je bila razdalja med eno in drugo vrsto pridelave teh kultur 4000 m, kar je bistveno več, kot so proizvajalci GS semen prostovoljno določili v Veliki Britaniji.
Sicer pa se po svetu ukvarjajo z vprašanjem, kako urediti sistem izsledljivosti gensko spremenjene hrane. Mednarodna delovna skupina pri Združenih narodih je že pripravila osnutek varnostnih standardov glede gensko spremenjene hrane. Največ preglavic jim je povzročalo vprašanje, kako določiti merila za ugotavljanje gensko spremenjenih izdelkov. Ideja je vzpostavitev mednarodno potrjenih postopkov za odkrivanje izvora in zgodovine vsakega gensko spremenjenega izdelka, pri čemer se prepad med EU, ki zagovarja nujnost vzpostavitve takega sistema, in ZDA, kjer menijo, da je gensko spremenjena hrana nenevarna, še poglablja. V EU pa se že več let bije bitka za obvezno označevanje GS poljščin oziroma iz njih narejenih prehrambnih izdelkov, čemur ostro nasprotujejo ZDA in multinacionalke.
