Uspelo ji je prodati zgolj za dobrih 160 milijonov evrov zakladnih menic. Sloveniji, ki se ji letos še ni uspelo dolgoročno zadolžiti z izdajo obveznice, se draži tudi kratkoročno zadolževanje, poleg tega bo morala država levji delež zbranih sredstev, nekaj več kot 103 milijone evrov, že jutri nameniti za poplačilo zapadlih dolgov.

Zahtevana donosnost vse višja

Ministrstvo za finance pod vodstvom Janeza Šušteršiča je včeraj ponudilo naprodaj tretjo izdajo enoletnih zakladnih menic, ki bodo v plačilo sicer zapadle že junija prihodnje leto, tako kot njihova prva in druga izdaja. A če so vlagatelji pri prvi izdaji, ko so pokupili za slabih 50 milijonov evrov zakladnih menic, v povprečju zahtevali 2,5-odstotno donosnost, se je ta ob včerajšnji prodaji zakladnih menic v skupni višini slabih 59 milijonov evrov, ki jih bodo vlagatelji dobili poplačane čez devet mesecev, povzpela na 2,9 odstotka. Ob nakupu druge izdaje je bila zahtevana donosnost zgolj za 0,1 odstotne točke višja, vendar so vlagatelji takrat državi nekaj več kot 62 milijonov evrov posodili za enajst mesecev. Dodatna sredstva v višini 40 milijonov evrov je država včeraj zbrala še z izdajo šestmesečnih zakladnih menic, a v oči bode dejstvo, da so vlagatelji zanjo zahtevali še višjo donosnost kot za devetmesečni dolg, saj je ta v povprečju znašala 2,99 odstotka. Za zadnjo primerljivo zadolžitev pred dvema mesecema je država plačala 2,5-odstotno donosnost, dražje pa se je včeraj zadolžila tudi s trimesečno zakladno menico v skupni višini dobrih 65 milijonov evrov, katerih donosnost je včeraj znašala 1,2 odstotka, 0,3 odstotne točke več kot pri primerljivi zadnji zadolžitvi.

Zbrana sredstva za poplačilo dolgov

Kot omenjeno, bo država več kot 103 milijone evrov včeraj dobljenega posojila že jutri namenila za poplačilo zakladne menice, ki jo je izdala marca letos. A če je zanjo pred šestimi meseci v povprečju plačala 1,45-odstotno zahtevano donosnost, se je za njeno poplačilo zadolžila dvakrat dražje.
Državi so tudi tokrat sredstva posodili domači vlagatelji, med katerimi prednjačijo banke. Največja med njimi, NLB, je po naših neuradnih informacijah na včerajšnji avkciji pokupila za okoli 60 milijonov evrov državnih papirjev, a ključen je podatek, da banke, katerih absorbcijska moč naj bi znašala med 200 in 300 milijoni evrov, včeraj celotnega želenega dolga državi niso odobrile, kar kaže na to, da je očitno tudi bankam začela pešati likvidnost.

Da država težav z likvidnostjo nima, je še v pogovoru za sobotno izdajo Dnevnikovega Objektiva zatrjeval minister Šušteršič, ki pa stavi ravno na kratkoročno zadolževanje. "Vsakomur je jasno, da ima vlada kar nekaj možnosti tekočega financiranja. Z izdajo zakladnih menic v višini nekaj sto milijonov evrov se lahko država tekoče zadolži," je dejal še minuli teden, a dejstvo je, da se državi tudi ta možnost zapira. Finančni minister je hkrati priznal, da je celo proračunsko leto brez dolgoročnega zadolževanja z izdajo obveznice težko izpeljati. "Slovenija zato mora ostati država, ki se lahko zadolžuje na mednarodnih finančnih trgih," je dodal.

Za ameriške vlagatelje je Slovenija del tveganega evrskega območja

Kot je znano, namerava država konec leta izdati dolarsko obveznico na ameriškem trgu, s katero naj bi se zadolžila v višini 1,5 milijarde evrov. Ob tem se postavljajo vprašanja, kakšna so za državo z evrom tveganja pri izdaji dolarske obveznice, poleg tega številni poznavalci ocenjujejo, da bo država z zadolžitvijo konec leta zamudila priložnost, kar sicer potrjuje tudi včerajšnja zadolžitev. Če vlada računa na poprejšnje sprejetje reform ali zapis fiskalnega pravila v ustavo, pa velja opozoriti, da je ameriški trg načeloma pozoren na podatke, ki so vezani predvsem na gospodarstvo, kot so njegova rast, število brezposelnih in še bolj ustvarjenih delovnih mest, zagotovo pa jih bo, tako kot evropske vlagatelje, zanimala sanacija bančnega sistema.

Katere so ob vseh, predvsem valutnih tveganjih torej prednosti zadolžitve na ameriškem trgu? "V primeru, da je strošek in možnost zadolževanja v dolarjih ali jenih boljša, naj se država zadolži v drugi valuti. Razširiti bazo investitorjev je vedno dobro, seveda pa upam, da bo ministrstvo ustrezno zavarovalo devizna tveganja ob izdaji," pravi Primož Cencelj iz KD Skladov, ki pa hkrati meni, da ob napovednem programu ECB, to je kupovanju obveznic na trgu in ponovni vzpostavitvi delovanja primarnega trga robnih držav, izdajanje v drugih valutah verjetno ne bo potrebno. Da bo obrestna mera pri zadolžitvi z dolarsko obveznico ugodnejša, kot bi bila v primeru zadolžitve z evrsko obveznico, pa dvomi Simon Mastnak iz družbe za finančno svetovanje Masset. Vlagateljem z dolarji so ob naložbi v dolarsko obveznico sicer prihranjeni stroški valutnih tveganj, a ta učinek po njegovem mnenju ne bo pretirano vplival na ceno. "Za ameriške vlagatelje je Slovenija del evrskega območja, za katero pa z njihovega vidika obstaja tveganje propada in zanimalo jih bo predvsem, kako bodo vložen denar od Slovenije dobili nazaj," dodaja Mastnak, ki prav tako meni, da bo ameriške vlagatelje zanimalo predvsem, kaj bo Sloveniji uspelo na področju gospodarske rasti in sanacije bančnega sistema.

Da Slovenija nima le težave z zadolževanjem, pač pa tudi s stabilnostjo bančnega sistema, opozarja tudi Matej Šimnic iz Alte Invest, ki meni, da lahko pri zagotavljanju stabilnosti bank pomaga le vključevanje v programe reševanja pod okriljem ECB oziroma Evropske unije. "Zadolževanje v ameriških dolarjih je lahko ena od alternativ, vendar pa morebitna uspešna izdaja dolarske obveznice ne bo rešila vseh težav. Kratkoročno bi na ta način sicer lahko izboljšali likvidnost države, vendar pa bomo na dolgi rok večino dolga še naprej izdajali v evro valuti," pojasnjuje. Trg obveznic v dolarski valuti je precej večji in zato bi lahko bilo tudi povpraševanje po slovenski obveznici večje in cenejše, dodaja Šimnic, a hkrati poudarja, da predstavlja zadolževanje države v tuji valuti precejšnjo valutno tveganje, saj so prihodki države, tudi na primer davčni prihodki, v domači valuti.