"Akademik Pirjevec se spreminja v simptom"

Pagonova, sicer tako kot Pirjevec članica Društva Slovenija-Rusija, v izjavi, ki jo je pomenljivo poimenovala "izjava o ne-dogodku", izrazi neprijetno presenečenje, ker so bili člani Društva, njegovi simpatizerji, somišljeniki, zagovorniki avtonomnosti "na zahtevo nekega vladnega urada" prikrajšani za napovedani govor zgodovinarja Pirjevca na nedeljski slovesnosti v spomin na preminule ruske vojne ujetnike iz prve svetovne vojne.

Imena državljanov, ki se z izjavo, ne pa tudi s kabinetom premierja, od koder naj bi "lustrirali" Pirjevca, strinjajo, ostajajo skrivnost, saj so jih na spletni strani www.ruskakapelica.si zakrili. Kot nam je pojasnila Pagonova, ji ni nihče dal izrecnega dovoljenja za javno objavo imena, je pa prepričana, da vsak posameznik stoji za svojim podpisom in je pripravljen razloge zanj tudi utemeljiti. Med podpisniki se po njenih zagotovilih nahajajo znana pa tudi manj znana imena s področja znanosti, filma, gledališča, literature, likovnih umetnosti…

V javnost se je sporočilo odločila spraviti zaradi poročanja v medijih, iz katerih je po njenih besedah sledilo, da je izvršna oblast posegla v avtonomijo društva, torej civilnodružbeno sfero. Pri tem jo je vodilo prepričanje, da so intelektualci dolžni opozarjati na civilizacijsko nedopustne akcije in posege oblasti, kakor tudi na kulturno neosveščenost oblastniških struktur s škodljivimi posledicami. "Odmev nanjo me je prijetno presenetil, saj se je v manj kot enem dnevu nabralo toliko podpisov, in to sredi poletja in počitnic," nam je povedala in dodala, da je v ozračju splošne državljanske letargije in prevladujočega občutenja apatičnosti in defetizma to vendarle dobro znamenje.

V premierjevem kabinetu so zanikali postavljanje zahtev glede govorcev, že v naslednji povedi pa dodali, da so organizatorji, še preden so se prvič usklajevali, objavili svoj koncept prireditve, ki da ni upošteval običajnega protokola. Janšev kabinet je medijska poročanja označil za "napačne interpretacije dejstev o poteku in izvedbi spominske slovesnosti", medtem ko predsednik Društva Slovenija-Rusija Saša Geržina nasprotno meni, da so bila "zelo korektna". Ob tem naj še omenimo, da zadeve Pirjevec ni želel komentirati, saj da je stvar zanj zaključena.

Akademik Pirjevec se spreminja v simptom in gre za nevarno početje, ocenjuje Pagonova. "Ta koalicija nacionalno-ljudskih korenin se ravna skladno s pregovorom, da se zarečenega kruha največ poje. To žal ne velja še zlasti za pridno gojenje ideoloških razprtij, za katere so gromko trdili, da jih po novem štetju ne bo več. A lažje jih je gojiti v narodu, ki je že prav genetsko okvarjen z delitvami in spori, pa še nenehno ustrahovan - ne samo glede komajda verjetne prihodnosti, kakor zvenijo napovedi oblastnikov, ampak celo glede zgodovine, saj se tudi te bojimo, enkrat eni, drugič drugi," pojasnjuje.

Ne le prihodnost kot taka, sama usoda koalicije ni pretirano rožnata. Na podlagi izkušenj, znanja in empiričnih dogodkov, obnašanja strank in njenih vodij Pagonova namreč ocenjuje, da ne bo prav dolgega veka. "Ne po zaslugi opozicije, ampak zaradi svoje lastne narave, oblast je slast, ampak samo, dokler jo imaš trdno v rokah. Politiki pa hitro postanejo obnovljiv vir, kot se danes reče."