Zakaj je bil s seznama govornikov slovenske strani odstranjen Pirjevec, nam v premierjevem kabinetu niso pojasnili. Skop s komentarjem pa je bil včeraj tudi sam Pirjevec, saj je, kot je dejal, iz vlade prišel ukaz, da zadeve ne sme komentirati.

Pirjevca naj bi za govornika izbral soorganizator slovesnosti, Društvo Slovenija Rusija, zakaj zgodovinarja nazadnje na govorniškem odru ne bo, pa nismo uspeli izvedeti niti od predsednika društva Saše Geržine; ta za komentar namreč včeraj ni bil dosegljiv. Toda Pirjevec je bil kot govornik na vabilu na jutrišnjo slovesnost, pod katerega se je podpisal Geržina, naveden: "Toplo sprejeto tradicijo govornikov Društva Slovenija Rusija bo na veselje nas vseh v letošnjem letu z nagovorom članom nadaljeval akademik prof. dr. Jože Pirjevec."

Kot nam je uspelo izvedeti, naj bi Pirjevca, avtorja lani izjemno prodajane knjige Tito in tovariši, "odstranili" zaradi notranjepolitičnih razhajanj s trenutno vlado, pa tudi, ker je zgodovinar Janševa dejanja večkrat komentiral polemično. Neuradno naj bi soorganizatorju iz Janševega kabineta celo "zagrozili", da se slovenski vojaki dogodka ne bodo udeležili, če bo tam nastopil Pirjevec. Tudi te informacije v premierjevem kabinetu včeraj niso komentirali.

"Spominske slovesnosti ob Ruski kapelici so pomembna tradicija v slovensko-ruskih odnosih. Predsednik vlade je z veseljem prevzel vlogo častnega pokrovitelja slovesnosti že marca 2012. Program in aktivnosti pri izvedbi proslave so se usklajevale skupaj z organizatorji dogodka. Načrtovano je bilo, da bo slavnostni govornik, kot častni pokrovitelj slavnostne prireditve, predsednik vlade," se glasi vsebinsko skopo pojasnilo premierjevega kabineta.

Morda Janša ni želel ponoviti junijske "napake", ko je za govorca na proslavi ob dnevu državnosti predlagal predsednika države Danila Türka, po proslavi pa to označil za svojo edino obžalovanja vredno napako: "Želel sem, da je to proslava, ki ne bi spet vzbujala takih in drugačnih reakcij in sem tako predsedniku odbora osebno predlagal, naj bo govornik na proslavi predsednik države."

Sicer pa so v času prve Janševe vlade kot govorci na spominskih slovesnostih pri Ruski kapelici poleg premierja nastopili še takratni zunanji minister Dimitrij Rupel, takratni podpredsednik državnega zbora Vasja Klavora, v zadnjem letu mandata Janševe vlade pa Türkov pooblaščenec Dušan Snoj. Ko je vladi predsedoval Borut Pahor, sta bila poleg Türka govornika nekdanja ministrica za kulturo Majda Širca in takratni predsednik državnega zbora Pavel Gantar.

Odnose Janeza Janše z ruskim političnim vrhom je najbolj zaznamoval dogodek iz junija 2007, ko je slovenski premier presenetljivo in brez opravičila odpovedal udeležbo na gospodarskem forumu v Sankt Peterburgu, kjer bi se moral sestati z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Čeprav Janša tega ni nikoli uradno potrdil, naj bi srečanje s Putinom, za katerega si je sprva zelo prizadeval, odpovedal pod pritiskom nekaterih vodilnih članic Evropske unije. Te naj bi bile zaskrbljene zaradi takrat vse bolj intenzivnih odnosov med Rusijo in Slovenijo, ki so jih zaznamovali tudi nekateri večji posli: pogodba o strateškem partnerstvu med Petrolom in Lukoilom, začetek pogovorov z Gazpromom o plinovodu Južni tok in vlaganjih v slovensko energetiko, prodaja SIJ… Odnosi z Rusijo so se za nekaj časa spustili na nižjo temperaturo, saj je le nekaj dni zatem obisk Ruske kapelice odpovedal zunanji minister Sergej Lavrov, v istem letu pa so bili skupaj odpovedani trije obiski na visoki ravni.

Predstavniki obeh držav se s tradicionalno slovesnostjo ob Ruski kapelici vsako leto konec julija spomnijo na stotine umrlih ruskih vojakov ujetnikov, ki jih je leta 1916 v času prve svetovne vojne pri gradnji ceste čez prelaz zasul snežni plaz. Slovesnost ob 96. obletnici letos obnovljene Ruske kapelice organizirajo rusko veleposlaništvo v Ljubljani, občina Kranjska Gora in Društvo Slovenija Rusija ob finančni podpori (po večini) slovenskih sponzorjev. Te dni pa predstavnike slovenskih oblasti obiskuje ruski politični in verski vrh.

V zgornji različici vabila, objavljenega na spletni strani Društva Slovenija Rusija, ki jo je iskalnik Google posnel 19. julija, še najdemo napoved Prijevčevega govora, v spodnji različici je ta poved izginila.