Janševa izbranca za osem milijard evrov

Le nekaj ur po tem, ko je v prvem intervjuju napovedal "normalizacijo odnosov med AUKN in vlado", so njegovo vnovično vrnitev na sceno, tokrat kot upravljalca osem milijard evrov vrednega državnega premoženja, preprečili poslanci Desusa, Državljanske liste in SLS.

Türk je tako že drugič v nekaj mesecih ostal pred vrati državnega zbora. Prvič je to storil prostovoljno. Po "umiku" Zvonka Černača na ministrski stolček je namreč zavrnil poslanski mandat, ki mu je pripadal po volilnem rezultatu v enoti Postojna. Zlobni jeziki pravijo, da tudi zato, ker bi moral prijaviti še zdaleč ne majhno premoženje. Precej več razumevanja so imeli poslanci včeraj do drugega kandidata vlade za položaj v AUKN, 43-letnega Petra Ješovnika, ki je bil v zadnjih letih najbolj znan kot direktor Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije (Japti). Njegovo takratno delo so po ugotovitvah notranje revizije zaznamovale številne nepravilnosti.

Karierni razcvet v času vlade SDS

Za odgovor na vprašanje, zakaj je Türk včeraj "padel", Ješovnik pa "preživel", je pravzaprav težko najti logično razlago. Očitno koalicijski partnerji Janši vendarle niso hoteli pretirano zagreniti življenja, zato so v AUKN pripustili vsaj enega njegovega izbranca. A po najmanj treh kriterijih, ki bi v teoriji morali veljati pri imenovanju na vrh tako vplivne institucije, kot je AUKN (nepolitičnost, praktične izkušnje iz gospodarstva in moralno-etična neomadeževanost pri dosedanjem delu), bi dejansko morala "pasti" oba. Türk in Ješovnik imata namreč v karieri precej stičnih točk.

Prva je brez dvoma SDS: če Türk, ki slovi kot ljubitelj dobrih avtomobilov in dragih oblek, v stranki že desetletje velja za nekakšnega "prostega strelca" z dobrimi neposrednimi zvezami do bratov Janša, je Ješovnik aktiven v njenih uradnih strukturah. V strokovnem svetu SDS je do zdaj vodil komisijo za podjetništvo in konkurenčnost. Nasploh je znal pragmatični Ješovnik drugače kot brezkompromisni Türk vedno pravilno zaznavati, kam piha veter in počakati na vrsto. Na poti skozi državno gospodarstvo se ni zapletal v spore, merjenje mišic ali branjenje vrtičkov.

Nesporno dejstvo je, da sta se njuni karieri razcveteli v času, ko je bila na oblasti desna opcija. Türka, dotedanjega vodjo sektorja trgovanja na Elesu, je prvič na čelo družbe imenovala Bajukova vlada. Po dveh razrešitvah - prvo, krivdno je izpodbijal na sodišču - se je v energetiko skozi velika vrata vrnil leta 2005 - najprej kot začasni zastopnik Elektra Ljubljana in nato spet kot direktor Elesa. Od tam je v času Pahorjeve vlade, čeprav je njegov brat Danilo, s katerim menda nima veliko stikov, v tem času postal predsednik države, "odletel" kot prvi od "Janševih" direktorjev. Še pred tem se je zapletel v serijo konfliktov s tedanjim ministrom za gospodarstvom Andrejem Vizjakom, Holdingom Slovenske elektrarne (HSE), ki ga je takrat nadzoroval aktualni minister za kmetijstvo Franc Bogovič iz SLS (včeraj ni skrival jeze nad predlogom za Türkovo imenovanje), in agencijo za energijo. Po zamenjavi oblasti, ki jo je počakal kot "speči" uslužbenec Elesa (z vedno opaznim avtomobilom BMW na parkirišču), je spet v igri. Že več mesecev tako nastopa v kadrovskih kombinacijah v HSE.

Od Gorenja do Američanov

Tudi Ješovnikov karierni vzpon sovpada z vladavino Janeza Janše. Po delu na koprski fakulteti za management in Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) se mu je leta 2005 odprl svet: najprej je postal namestnik direktorja službe za evropske zadeve in vodja svetovalne skupine za privatizacijo NLB, nato še nadzornik naše največje banke, direktor Japtija in član upravnega odbora Nogometnega kluba Maribor. Tako kot Türka je tudi Ješovnika v Janševi vladi 2.0 vnaprej čakal dober položaj ali dva. Pred dobrim mesecem dni je recimo prav zaradi upora zdaj že nekdanjih dveh članov uprave AUKN ostal brez nadzorniškega stolčka v Zavarovalnici Triglav.

Stičnih točk med Türkom in Ješovnikom je še več. Ena od teh je Gorenje. Medtem ko je Ješovnik v času Janševe vlade postal član nadzornega sveta velenjske tovarne bele tehnike, ki ga je takrat vodil Jože Zagožen, so Türku poslovne povezave z eno od Gorenjevih družb (GTI), ki naj bi ji svetoval pri poslih z elektriko, zapolnile čakanje na sestop LDS z oblasti. Spomniti velja, da je imel GTI pomembno vlogo tudi v poslih z Enronom, ki so Türka zaradi domnevnega večmilijonskega oškodovanja Elesa prvič stali direktorskega stolčka. Američani so namreč električno energijo, ki so jo leta 2001 preprodajali Elesu, ta pa domnevno ceneje naprej v Italijo (kar je Türk zanikal), v Bosni in Hercegovini kupovali prav od GTI.

Tako ali drugače se je z Američani "zapletal" tudi Ješovnik. Ena od Wikileaksovih depeš tako razkriva, da je aprila 2009 v pogovoru predstavniku ameriškega veleposlaništva potožil, da bo odstop Draška Veselinoviča s položaja predsednika uprave NLB zavrl privatizacijo banke. Slednjo bo lahko kot član uprave AUKN zdaj pospešil. Depeša sicer Ješovnika ne navaja z imenom, ampak kot "namestnika predsednika nadzornega sveta NLB".

Sokriv za "luknjo" v NLB, zdaj pa naj bi jo saniral

Prav z NLB je povezan največji madež v Ješovnikovi karieri. V zgodovinskih učbenikih bo namreč pisalo, da je sedel v nadzornem svetu banke prav v obdobju, ko je ta odobrila veliko večino slabih posojil, ki zdaj najedajo njen kapital. To posledično pomeni, da bo o usodi NLB v imenu AUKN, ki upravlja državno naložbo v banki, po novem odločal tudi eden od sokrivcev za njene težave. Omenjeni nadzorni svet, ki ga je vodil še en kader SDS Igor Marinšek, se očitno tudi nikoli ni lotil ne revidiranja pogodbe, ki je Marjanu Kramarju omogočila izplačilo milijonske nagrade, ne natančnejšega vpogleda v izgubarske posle frankfurtske LHB, ki jih vsake toliko časa razkrije kakšen stečaj.

A konflikti vlog, kjer požare pomagajo gasiti tisti, ki so jih zanetili, in nevestno delo v preteklosti vlade očitno še zdaleč niso motili pri pisanju predloga, ki so ga dali na mizo poslancem. Če bi jih, bi morda koga zmotil podatek, da imata Vitoslav Türk in Eles še danes na sodiščih odprtih kar sedem zadev, med katerimi sta tudi - kot so nam včeraj pojasnili v družbi - plačilo odškodnine zaradi domnevne zlorabe položaja ali pravic in kazenski postopek zaradi domnevnega oškodovanja. Ni torej dosti manjkalo, da bi se Elesov direktor in odvetnik na sodišču srečevala z vodilnim predstavnikom svojega lastnika.

Politika se je v zadnjih dneh pač še enkrat izkazala kot umetnost možnega. Še v četrtek popoldne je država tako rekoč obstala v pričakovanju glasovanja o nezaupnici vladi. Napoved slednje se je po vseh ugibanjih, sestankih in preobratih nazadnje izkazala kot slaba krinka za hitropotezni kadrovski prevzem AUKN. "Seja vseh sej" tako ni bila usodna za državo, ampak le za vedno visoke ambicije Vitoslava Türka.