Za Gorana Lukiča iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je takšen način dela sramoten: "Le kakšen signal dajejo mladim, ko njihovo izobrazbo mečejo v nič?" Po evropski socialni listini, podpisala jo je tudi Slovenija, imajo vsi delavci "pravico do pravičnega plačila, ki njim in njihovim družinam zagotavlja dostojen življenjski standard". Lukič se zavzema za omejitev neplačanega pripravništva, pristojnim ministrstvom pa svetuje, naj pripravijo programe za financiranje pripravništva prek sredstev evropskih strukturnih skladov.
Durs: Obojestranska korist
Na Dursu, ki je v začetku meseca razpisal 52 volonterskih pripravništev, so se za tak korak odločili zaradi kadrovske situacije in finančnega načrta Pahorjeve vlade, po katerem morajo letos število zaposlenih zmanjšati za 1,7 odstotka. Sicer pa menijo, da z volonterskim pripravništvom pridobijo tako Durs kot kandidati. Volonterski pripravniki si z delom na davčni upravi pridobijo znanje, izkušnje in reference, ki jim bodo lahko koristile pri nadaljnjem iskanju zaposlitve. Durs jim bo, obljubljajo, po zaključku pripravništva plačal usposabljanje za imenovanje v naziv. Kandidati bodo delali v kontroli, izterjavi, izvršbah in pravnih nalogah.
Na komisiji za preprečevanje korupcije, kjer vsako leto sprejmejo dva do štiri volonterske pripravnike, so prav tako prepričani, da so koristi obojestranske, saj pridobijo volonterski pripravniki "praktična znanja in desetmesečne delovne izkušnje, ki jim bodo olajšale nadaljnje iskanje zaposlitve, primerne svoji izobrazbi in poklicnim ciljem". Pri tem opozarjajo, da KPK - ne glede na varčevalne ukrepe in pravno mnenje ministrstva za javno upravo - vsem pripravnikom vrača prevozne stroške in nadomestilo za prehrano. Prav tako jim omogočajo sodelovanje na strokovnih usposabljanjih, izobraževanjih, seminarjih... Za plačilo pripravnikov si KPK, tako zagotavljajo, že dalj časa trudi pridobiti sredstva prek ministrstva za delo in evropskih strukturnih skladov, a so za zdaj pri tem neuspešni. Pri iskanju denarja so omejeni, saj se lahko prijavijo le na projekte, ki sodijo v delovno področje komisije (na primer področje socialnega varstva).
Neplačano pripravništvo se širi po Evropi
Neplačano pripravništvo mladih postaja vse pogostejši pojav tudi v drugih evropskih državah. V Nemčiji se zanj uporabljajo določbe zveznega zakona o poklicnem usposabljanju. Pripravniki z delodajalcem nimajo sklenjene delovne pogodbe, ampak pogodbo civilnega prava. Pripravništvo traja od 12 do 24 mesecev, najbolj pogosto pa je v novinarstvu, v knjižnih založbah in marketinških agencijah. V avstrijskem zakonu o delavcih je določeno, da je ključni interes neplačanih pripravnikov izobraževanje in opazovanje. Kakor v Nemčiji jih je tudi v Avstriji največ na področju novinarstva.
Še zlasti pa se je ta pojav "razpasel" v Veliki Britaniji, kjer so med drugim uvedli poseben program vlade, imenovan "delovna akademija", ki je namenjen pridobivanju izkušenj v velikih trgovinskih verigah. Gojenci "delovne akademije" delajo dva meseca po trideset ur na teden v trgovinskih verigah, in sicer za toliko denarja, kot bi ga dobili kot podporo za brezposelne. Ta nenavadna akademija je po mnogih kritikah pri samopostrežni verigi Tesco sprožila "vstajo" gojencev, ki so februarja letos z jeznim protestom delodajalce prisilili, da so začasno zaprli trgovino v londonskem Westminstru. Vrsta drugih znanih verig, obtoženih izkoriščanja "suženjskega dela", se je že odpovedala sodelovanju v programu, ki so ga v pismih njihovim upravam obsojali tudi odvetniki za človekove pravice. Neplačano pripravništvo tako v javnem kot zasebnem sektorju je aprila letos začela promovirati tudi hrvaška vlada. Gibanje Akcija mladih se je ogorčeno odzvalo z geslom Bolje grob nego rob (Bolje biti mrtev kot suženj, op. a.).
Največ zastonjkarjev v javni upravi
Pripravništvo je namenjeno uvajanju v samostojno delo. Do leta 2003 je bilo obvezno za vse, ki so prvič začeli opravljati delo. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) je splošno obveznost pripravništva odpravil. Zdaj je potrebno le, če ga uvede poseben področni zakon ali kolektivna pogodba dejavnosti.
ZDR v okviru pripravništva ureja tudi volontersko pripravništvo, ki pa se lahko opravlja samo takrat, ko je to predvideno s posebnim zakonom (na primer zakon o javnih uslužbencih), ki določa, da se je na nekaterih področjih oziroma dejavnostih za samostojno opravljanje dela treba usposobiti s pripravništvom. Po podatkih ministrstva za delo je največ zastonjskih pripravnikov v državni upravi, pravosodju, zdravstvu in šolstvu.
