Nizke plače v turizmu odgnale celo Romune in Bolgare
Povprečna bruto plača v gostinstvu in turizmu je 430 evrov nižja od slovenskega povprečja
Ljubljana - "Razmere v gostinstvu in turizmu so alarmantne. Najboljši kadri odhajajo čez mejo, zato doma na vseh koncih primanjkuje osnovnega kadra, kuharjev, natakarjev, sobaric, zdravstvenega osebja... Tisti, ki so ostali, delajo v nemogočih delovnih pogojih, temperature v kuhinjah na primer presegajo 40 stopinj Celzija, ob tem pa jih delodajalci ves čas obremenjujejo prek vseh zakonsko dopustnih meja.
Neplačane ure se kopičijo, kršitve delovnega časa so zlasti v sezoni vsakodnevne," opozarja sekretarka Obalnega sindikata gostinstva in turizma pri Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije Irena Valenti.
Tujci delajo le 10 dni
Gostinski in turistični delavci se počutijo izigrane zlasti zato, ker je januarja po več letih pogajanj končno začela veljati nova splošna kolektivna pogodba dejavnosti, ki je med drugim zvišala osnovne plače za 3,9 odstotka. Izkupiček zagotovo ni v skladu s pričakovanji zaposlenih, saj se je povprečna bruto plača v gostinstvu in turizmu aprila na letni ravni znižala za 1,4 odstotka, od tega v strežbi za skoraj sedem odstotkov, povprečna neto plača pa za 1,1 odstotka. Povprečna plača v gostinstvu je že sicer med najnižjimi v Sloveniji in znaša 1089 evrov bruto ali 430 evrov manj od slovenskega povprečja, v strežbi celo le 951 evrov. Gostinci v povprečju dobijo 741 evrov neto, kar je skoraj 250 evrov manj od povprečne slovenske plače.
Plače v slovenskem gostinstvu in turizmu so tako nizke, da za njih nočejo delati niti Bolgari, Romuni in Makedonci, ki jih delodajalci običajno porabijo za čiščenje bazenov, pospravljanje sob in v pralnicah. "Ti ljudje delajo po 10 dni, potem pa odidejo, saj ugotovijo, da je plača preslaba, pogoji za delo pa pretežki," pravi Karmen Leban, generalna sekretarka Sindikata delavcev gostinstva in turizma.
Osemdeset odstotkov gostincev dela prek agencij in študentskih napotnic
Čeprav ti delavci ugotavljajo, da Slovenija nikakor ni "obljubljena dežela", pa mnogi očitno nimajo druge izbire. "Vsi večji hotelski kompleksi najemajo za določene dejavnosti zunanje izvajalce, ti pa zaposlujejo agencijske delavce," pravi Valentijeva. Podatkov o njihovem številu nima nihče, Lebanova pa ocenjuje, da dela preko agencij in študentskih servisov (gre predvsem za natakarje) kar 80 odstotkov delavcev v gostinstvu in turizmu. Njihovo število naj bi se v zadnjih letih sicer nekoliko znižalo, a predvsem zato, ker se je zaposlenost v panogi zmanjšala nasploh; od aprila 2009 do aprila letos z 29.916 na 27.907.
V Hotelih Bernardin trditev sindikatov ne želijo komentirati. Povedali so, da je bila pri njih lani povprečna bruto plača zaposlenega 1276 evrov ali 228 evrov višja od povprečja v dejavnosti. Konec junija je bilo v podjetju zaposlenih 468 delavcev za nedoločen čas, 145 za določen čas, 73 agencijskih delavcev in 96 delavcev prek študentskega servisa. Delež zaposlenih tujcev znaša približno tri odstotke, med njimi so tajske maserke in delavci iz republik bivše Jugoslavije, vsi kvalificirani gostinski delavci. Tujce, kot pravijo, zaposlujejo le v primeru, da ni na razpolago domače delovne sile, obravnavajo pa jih enako kot vse druge sodelavce.
Vprašanja smo poslali tudi v Terme Krka, Moravske Toplice in Hotel Piran, a do zaključka redakcije odgovorov nismo prejeli.
Delodajalci: Za dvig plač ni pogojev
Janez Ivšič, član upravnega odbora Turistično gostinske zbornice Slovenije (TGZS) in vodja pogajalske skupine delodajalcev za kolektivno pogodbo, priznava, da se v dejavnosti dogajajo nepravilnosti, "marsikje tudi zavestno". Prepričan pa je, da bo zaradi novosti v novi kolektivni pogodbi, ki daje večjo težo neposrednim pogajanjem med sindikati in delodajalci v podjetju, teh čedalje manj. Vse manjšo zaposlenost in znižanje plač v letošnjem letu pojasnjuje z manjšo porabo med gosti, s tem pa tudi slabšim prometom.
V sindikatih sicer verjamejo, da je panoga preteklo leto poslovala z izgubo, a pri tem opozarjajo, da je to predvsem posledica nesposobnosti in lakomnosti delodajalcev. "Zaradi porasta števila turistov in nočitev so se čisti prihodki od prodaje lani povečali za 4,9 odstotka, medtem ko so se stroški blaga, materiala in storitev povečali kar za 7,1 odstotka in presegli vrednost stroškov dela. Ob tem so se finančni odhodki, ki so posledica finančnih malverzacij in odločilno vplivajo na negativni čisti izid, v lanskem letu še povečali na skoraj 70 milijonov evrov," pravi Valentijeva.
Sindikat delavcev gostinstva in turizma in Obalni sindikat gostinstva in turizma sta včeraj napovedala, da bosta v prihodnjem tednu na Obali, Bledu in v Bohinju začela turistom deliti letake, v katerih jih bosta opozorila na nepravilnosti in slab socialni položaj zaposlenih v slovenskem turizmu. V prihodnjih tednih bodo sindikati zbrali tudi podatke in javno objavili seznam podjetij, v katerih se kršijo pravice, od inšpektorata za delo pa zahtevali takojšnje ukrepanje. Prav tako bodo preverili trditve zaposlenih, da so v nekaterih podjetjih, ki poslujejo z izgubo, plače direktorjev tudi 15-krat višje od plač delavcev. Za jesen sindikata napovedujeta krajše stavke, ki bi jih stopnjevali do konca leta in jih kronali z "novoletno stavko", ko bodo turistične zmogljivosti polno zasedene.
Komentarji
Uredništvo Dnevnik.si spodbuja razpravo uporabnikov o novinarskih prispevkih. Uporabnike poziva, naj pri izražanju mnenj upoštevajo pravila komentiranja. V prizadevanju za preprečevanje sovražnega govora na spletu, ki je po zakonu kazniv, smo se pridružili nacionalnemu projektu Spletno Oko. S klikom na gumb Spletno Oko lahko prijavite komentar, za katerega domnevate, da je sovražen. Prijavo prejmeta upravitelj portala in prijavna točka Spletno Oko, ki jo obravnava le v primeru izpolnjenih kriterijev domnevno nezakonite vsebine.