Lani so umirale čebele, letos pa koruza

Glavni krivec za to so strune - ličinke hroščev pokalic -, ki naj bi se po navedbah kmetov namnožile, ker je v Sloveniji od lanskega aprila prepovedana uporaba nekaterih fitofarmacevtskih sredstev (FFS), ki vsebujejo strupene snovi (klotianidin, imidakloprid in tiametoksama) za zatiranje teh talnih škodljivcev. Prepovedal jih je nekdanji kmetijski minister Dejan Židan, ker naj bi koruzno seme, razkuženo z nevarnimi pesticidi iz skupine neonikotinoidov, zakrivilo lanske pomore čebel v Prekmurju.

A ta razlaga ne prepriča Sindikata kmetov Slovenije. "Enako koruzno seme so sadili tudi drugod po Sloveniji, zakaj so potem čebele umirale le v Prekmurju?" sprašujejo in za prihodnje leto zahtevajo preklic odredbe o prepovedi uporabe razkuženega semena koruze. Ker naj bi strune letos kmetom uničile več kot tretjino koruznega pridelka, od ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO) pričakujejo tudi odškodnino.

Podeželska stroka ljubljanski ne verjame

Dr. Stanko Kapun, čebelar in kmetijski svetovalec, poudarja, da ne moremo mimo dejstva, da je za lanske pomore čebel kriv strup klotianidin, je pa treba raziskati, kako je prišel v čebele. "A tega koraka nismo naredili," ugotavlja Kapun in dodaja, da nihče iz "podeželske" stroke ne verjame strokovnjakom iz Ljubljane, ki trdijo, da je za lanske pomore čebel v Prekmurju krivo s klotianidinom razkuženo koruzno seme. "Razlagali so, da naj bi čebele zašle v oblake prahu ob sajenju koruze, a so padale tudi po obilnem deževju, ko prahu ni bilo. Rezultati opravljenih analiz namigujejo na to, da je bila prepoved uporabe razkuženih semen koruze nestrokovna in da je treba vzrok za pomore čebel s klotianidinom iskati drugje," meni Kapun. Opozarja, da ista aktivna sredstva, ki so jih pri koruzi in oljni ogrščici prepovedali uporabljati, vsebujejo tudi fitofarmacevtska sredstva, ki se uporabljajo za zatiranje žužkocvetk na sadnem drevju, a to nikogar ne skrbi.

Stanko Kapun se je o vzrokih za pomore čebel pogovarjal tudi s strokovnjaki iz Avstrije, saj so imeli tudi tam lani težave s čebelami, niso pa mogli dokazati, da je bilo zanje krivo z neonikotinoidi razkuženo koruzno seme, ki ga je v Avstriji še vedno dovoljeno uporabljati. Glas ulice pravi, da to izkoriščajo slovenski kmetje in seme, kakršno je v Sloveniji prepovedano, kupujejo v Avstriji. A na kmetijskem inšpektoratu zagotavljajo, da pri pregledih uporabnikov FFS niso odkrili semena iz Avstrije, ki bi bilo dodelano s prepovedanimi neonikotinoidi.

Nad koruzo so se znesle tudi vrane

Na MKO so nam povedali, da je podatkih, ki jih je do konca maja zbrala kmetijska svetovalna služba, škoda nastala na okoli 21.000 hektarjih koruznih polj od skupaj nekaj manj kot 61.000 hektarjev in da je ponekod tretjina manj rastlin, kot so jih pričakovali, drugje pa tudi do 70 odstotkov manj. Vendar na MKO poudarjajo, da letos poleg talnih škodljivcev, kot so strune, škodo povzročajo tudi ptice, zlasti vrane in fazani, "zato vseh manjkajočih rastlin na njivah koruze nikakor ne moremo obrazložiti z neuporabo insekticidov za tretiranje semen", zatrjujejo na MKO in dodajajo, da je več škod na njivah s spomladanskim oranjem.

V Sloveniji je za zatiranje strun registrirano sredstvo Force 1,5G, vendar kmetje trdijo, da ni dovolj učinkovito. Na MKO jim takole vračajo bumerang: "V današnjem času, ko naj bi varstvo rastlin temeljilo na presoji, ki vključuje štetje populacije strun pred setvijo koruze, in ne na preventivni uporabi insekticidov povsod in za 'vsak primer', so imeli pridelovalci možnost uporabe talnega insekticida Force 1,5G, ob manjšem napadu strun pa je zadovoljiv tudi pripravek na podlagi metiokarba, ki je sicer odvračalo za ptice. Preventivna uporaba insekticidov za razkuževanje semen in zatiranje talnih insekticidov tudi ni v skladu z načeli trajnostne rabe pesticidov, ki smo ji zavezani. Ob dobrem kolobarju, ki poleg rastlin iz družine trav vključuje tudi druge poljščine, večjih težav s strunami običajno ni."