Plače in trideset različnih dodatkov: Janša na 28., Türk na 19. mestu

Najbolje je tisti mesec zaslužil direktor postojnske bolnišnice za ženske bolezni in porodništvo (7564 evrov bruto), za svoje delo pa je bilo bolje od premierja plačanih tudi nekaj sodnikov, direktor Dolenjskih lekarn Novo mesto, dekan primorske univerze in direktor Agencije RS za trg vrednostnih papirjev. Višjo plačo (6355 evrov bruto) je prejel tudi predsednik republike Danilo Türk.

Čeprav naj bi bila predsednik države in predsednik vlade najbolje plačani osebi v javnem sektorju, ju vsak mesec prehiti kar nekaj javnih uslužbencev. Zaradi dodatkov k plači, pojasnjujejo na ministrstvu za pravosodje in javno upravo, in dodajajo, da sta oba predsednika upravičena le do osnovne plače in dodatka za delovno dobo. To velja za vse funkcionarje, medtem ko imajo ostale plačne skupine na voljo okoli 30 različnih dodatkov.

Na Hrvaškem nerazumno draga očala, pri nas tveganje zaradi sevanja, ki ga skoraj ni več

Ti dodatki niso takšni kot na primer na sosednjem Hrvaškem, kjer je vlada že napovedala njihovo klestenje. Izplačilo dobrih dodatnih 50.000 evrov za nakup očal, ki so jih po kolektivni pogodbi zahtevali univerzitetni profesorji, pri čemer so si v breme državnega proračuna kupovali tudi najdražja očala, je že zavrnila. Prav tako ne želi več financirati zobnih protez in podobnih medicinskih pripomočkov, ker naj bi bili nujno potrebni za delo profesorjev. Profesorji na eni izmed fakultet pa so celo sami ocenili, da delo z računalnikom ne sodi v kategorijo nevarnega dela s kemikalijami ali v bližini ognja in so se odpovedali nadomestilu.

Pri nas takšnih dodatkov plačni sistem javnih uslužbencev načeloma ne pozna, so pa recimo v zdravstvu že leta na udaru "zgodovinske" ugodnosti zaradi dela v območju sevanja. A politika nikoli ni stopila dlje od predlogov, da bi jih prilagodili dejanskim razmeram. Nevarnosti zaradi sevanja so se namreč v zadnjih desetletjih za zaposlene bistveno zmanjšale, kljub temu pa imajo ti krajše delovnike in daljše dopuste. Kot je pred časom v pogovoru za Dnevnik omenil mednarodno priznani medicinski fizik prof. dr. Ervin B. Podgoršak, ni "v Severni Ameriki nikakršne debate o kakšnih dodatnih pravicah zaradi dela v radioterapiji". Po uvajanju Virantovega plačnega sistema se je izkazalo tudi, da se je marsikje izrodila ideja posebnih pogojev dela, s katerimi se je lahko posameznik uvrstil do pet dodatnih plačnih razredov više. Da morajo umestitve v posebne pogoje dela popraviti, so nedavno na primer naložili Onkološkemu inštitutu.

Ko gre po svoje ena skupina, ji običajno sledijo še druge

Na ministrstvu za pravosodje in javno upravo so napovedali, da naj bi bili še zadnji dve četrtini nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev odpravljeni z začetkom tega meseca, kar naj bi se poznalo pri naslednji plači. A glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Branimir Štrukelj opozarja, da se razmerja med skupinami javnih uslužbencev, ki bi se morala odraziti preko osnovnih plač, še vedno izrazito deformirajo prav zaradi dodatkov. "Nobenega dvoma ni, da je delež dodatkov glede na celotno plačo precej padel, a še vedno je dodatkov okoli 30, tudi zato, ker so ob koncu pogajanj posamezne skupine določene dodatke izsilile," Štrukelj pojasnjuje, zakaj cilj Virantove reforme plačnega sistema po njegovem ni bil dosežen. Sklepali so se posebni dogovori z zdravniki, tudi s policisti, nato so se zaradi policistov pritožili še cariniki, opisuje nekdanja ministrica za javno upravo v vladi Boruta Pahorja Irma Pavlinič Krebs. Dogajanje močno spominja na nedaven posebni dogovor policistov z vlado glede interventnih ukrepov, ki ga zase zdaj zahtevajo tudi drugi uniformirani poklici. "Običajno ena skupina potegne, potem za njo druga in potem je konec enotnega plačnega sistema," komentira Pavlinič-Krebsova.

V kolikšni meri je bil cilj odprave nepreglednosti in tudi nepravičnosti prejšnjega plačnega sistema z Virantovo reformo dosežen, ni želela ocenjevati tudi iz razloga, da resna analiza učinkov novega plačnega sistema še ni bila narejena. "Ocenjuje se, da naj bi bil cilj dosežen, sindikati in uslužbenci menijo, da ni bil, vprašanje pa je, ali bi sploh kdaj lahko bil. To so vedno subjektivne ocene, objektivno je namreč zelo težko primerjati plesalko in carinika. Če mene vprašate, je to nikoli končana zgodba," pravi Pavlinič-Krebsova.

Opozarja, da problem tega plačnega sistema leži drugje: "Sistem je daleč od tega, da bi bili uslužbenci plačani po delu in učinkih na delovnih mestih." Tudi to pa je bil eden izmed ciljev Virantove plačne reforme.