Vlada potisnila fakultete v kot

"Fakultete šolnin za drugo stopnjo študija na tej točki ne morejo uvajati, saj bi morali pred tem spremeniti zakon o visokem šolstvu, ki predvideva brezplačen študij na prvi in drugi stopnji," je dejal Mramor. V interventnem zakonu tega niso storili, zato ostaja veliko vprašanje, kje bodo fakultete lahko privarčevale. Vlada, ki ob krčenju proračunskih sredstev ni predvidela višanja drugih prihodkov ali zmanjševanja izdatkov, je fakultetam po naših informacijah neuradno predlagala zviševanje vpisnin in zniževanje števila razpisanih mest, s čimer bi povečali število izredno vpisanih študentov.

Po Mramorjevih besedah je ključno vprašanje, kako zmanjšati izdatke, ne da bi poslabšali kakovost študija. "Letos bomo imeli izgubo, to je jasno," je bil neposreden sogovornik, ki je povedal, da se na ljubljanski univerzi usklajujejo o prioritetah pri varčevanju, pri čemer najvišje na lestvici ostaja ohranjanje čim večjega števila programov in učiteljev. Študijski programi na prvi stopnji študija so za leto 2012/2013 sicer že razpisani, zato tu varčevanje ne bo mogoče, z izjemo manjših ukrepov, kot je denimo povečanje števila študentov v skupinah na vajah.

"Tukaj gre za temeljna vprašanja dostopnosti, izbirnosti in kakovosti študija. Tega se ne da in ne sme spreminjati čez noč," je še opozoril nekdanji finančni minister. "Jasno pa je, da bo trpela kakovost. Če smo se do zdaj želeli uvrstiti med prvih 250 najboljših univerz na svetu, to s sprejetimi ukrepi ne bo več realno. Odslej bo uspeh, če bomo ostali med prvimi petstotimi," je še povedal Mramor, ki je poudaril, da je bilo slovensko visoko šolstvo že brez krčenja sredstev podhranjeno v primerjavi z državami, s katerimi se radi primerjamo.

Medtem ko so fakultete tako potisnjene v kot in skušajo žonglirati z varčevanjem in ohranjanjem kakovosti, pa so na ministrstvu povedali, da posrednih posledic, ki jih bo zakon o uravnoteženju javnih financ prinesel na področje visokega šolstva in znanosti, ne morejo komentirati.