Tožilci bodo s finančno preiskavo, ki bo ena od njihovih prednostnih nalog, izvor premoženja preverjali pri osumljencih kaznivih dejanj, kot so denimo preprodaja drog, trgovina z ljudmi, terorizem, pranje denarja, korupcija in druga gospodarska kazniva dejanja, preiskavo pa bodo lahko opravili za obdobje petih let nazaj od storitve kaznivega dejanja. Če je bilo denimo kaznivo dejanje storjeno leta 2005, bo finančna preiskava lahko segla vse do leta 2000.

Zakon predvideva povezovanje tožilstva, davčne uprave, carine in policije. Če bo tožilec ugotovil nesorazmerje med prihodki in premoženjem, bo sledil začasen odvzem premoženja. Posameznik pa bo moral nato na civilnem sodišču, ki bo odločalo o morebitnem dokončnem odvzemu premoženja, po načelu obrnjenega dokaznega bremena sam dokazati, da je premoženje dobil na zakonit način.
»Na izvajanje zakona smo pripravljeni, zdaj čakamo le še na prve primere,« je za Dnevnik povedal vodja okrožnega državnega tožilstva v Celju Ivan Žaberl, ob tem pa dodal, da s celjske policije za zdaj niso prejeli še nobenega predloga za uvedbo preiskave. Tudi generalni državni tožilec Zvonko Fišer zagotavlja, da so tožilstva na izvajanje zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora pripravljena v zadostni meri.

»Ta zakon bo povzročil veliko krivic in bo sredstvo političnega obračunavanja, saj je napisan tako, da ga je mogoče zlorabiti,« pa je prepričan odvetnik Mitja Jelenič Novak. Po njegovem je najbolj sporno to, da zakon za začetek postopka finančne preiskave predvideva najnižji možni dokazni standard, zadoščal bo namreč že razlog za sum, da je posameznik storil kaznivo dejanje. Kot opozarja, je nesprejemljivo tudi, da bo izid kazenskega postopka popolnoma nepomemben za nadaljevanje ali izid finančne preiskave. Posameznik bo tako lahko ostal brez premoženja, čeprav je bil v kazenskem postopku oproščen.
Zakon po mnenju Mitje Jeleniča Novaka med drugim nesorazmerno kriminalizira gospodarska kazniva dejanja. Da so nekateri pomisleki odvetnikov – denimo glede nizkega dokaznega standarda – povsem legitimni, se strinjajo celo nekateri v tožilskih vrstah.

Država je sicer domnevno nezakonito pridobljeno premoženje lahko zasegla že po zdaj veljavnem kazenskem zakoniku in zakonu o kazenskem postopku, vendar se te določbe po mnenju nekaterih niso izvajale v zadostni meri. Tožilstvo je tako denimo odvzem domnevno nezakonito pridobljenega premoženja že lani predlagalo v primeru Balkanski bojevnik, saj je bilo prepričano, da premoženje obtoženih (plovila, nepremičnine in avtomobili višjega cenovnega razreda) izhaja iz kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami.

Sklep o začasnem zavarovanju zahtevka za odvzem premoženjske koristi pa je februarja lani doletel družino Šrot. Na predlog tožilca ga je izdalo ljubljansko okrožno sodišče, in sicer za nepremičnine, katerih lastnica je soproga Boška Šrota, nanjo je namreč Šrot z darilno pogodbo prenesel svojo polovico premoženja.