Podpredsednik Združenja lastnikov nepremičnin v Sloveniji Edo Pirkmajer nam je pojasnil, da so jim na finančnem ministrstvu zagotovili, da obdavčitev lastnikov nepremičnin, ki te dajejo v najem, ni bila mišljena. Pirkmajer ob tem priznava, da zakonsko besedilo tega natančno ne določa. Obvezno razlago zakona, da ta ne velja za stanovanja, ki se oddajajo za neoderuško najemnino, je državnemu zboru sicer predlagala tudi Heglarjeva.

Davek na "luksuz" iz stečajnih mas propadlih gradbincev

Na finančnem ministrstvu so pred časom pojasnili, da bo protikrizni nepremičninski davek plačevalo 1000 fizičnih in 1300 pravnih oseb, a kljub temu zagotovili, da ta ne bo udaril po gospodarstvu. Ker še vedno ni jasno, kdo vse naj bi sodeloval pri letnem polnjenju proračuna v višini 160 milijonov evrov, smo včeraj na ministrstvo za finance naslovili vrsto vprašanj, vendar nam odgovorov niso mogli zagotoviti.

Tudi na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) niso prepričani o tem, da davek ne bo dodatno obremenil gospodarstva. Ravno nasprotno. Izvršna direktorica GZS Alenka Avberšek nam je pojasnila, da so finančno ministrstvo že opozorili na posledice novega davka na gospodarstvo in prosili za nujni sestanek s predstavniki finančnega ministrstva. Po njihovem razumevanju zakona bodo davek plačevala podjetja, ki imajo v lasti stanovanja ali zemljišča, predvidena za investicije, kar pomeni, da zakon obremenjuje celotno dejavnost gradbeništva, druge investitorje, ki gradijo za prodajo, finančne institucije in lizinške hiše. Davek v tem primeru sploh ne razlikuje med lastniki nepremičnin, ki imajo te hote, z namenom nadaljnje prodaje ali zaradi drugih razlogov na trgu. Pri tem gospodarska zbornica posebej opozarja na podizvajalce, ki so postali lastniki nepremičnin s kompenzacijami, saj niso prejeli poplačila v denarju.

Podjetja v stečaju lastniki stotin neprodanih stanovanj

Zgodba zase pa so zagotovo velika gradbena podjetja, ki so končala v stečaju, v njihovih stečajnih masah pa je na stotine neprodanih stanovanj. "Stečajni dolžniki so v registrih še vedno vpisani kot lastniki teh nepremičnin, njihova obdavčitev pa bo dodatno zmanjšala maso za poplačilo upnikov," opozarjajo v GZS. Spomnimo, da je samo v stečajni masi podjetja Vegrad-AM okoli 300 neprodanih stanovanj v Celovških dvorih, vrednih več kot 30 milijonov evrov, kar pomeni, da bi moral stečajni upravitelj Bojan Klenovšek na leto iz stečajne mase plačati okoli 300.000 evrov davka. Nepremičninsko podjetje Vegrad-AM, zdaj sicer v stečaju, po dostopnih informacijah nima registrirane dejavnosti oddajanja nepremičnin v najem, zato ni jasno, na podlagi katerega zakonskega določila bi se ognilo plačilu davka.

Vse kaže, da jo bodo na koncu še najbolje odnesli ravno "premožnejši lastniki nepremičnin", ki jim je bil zakon dejansko namenjen. Da bi ti svoje premoženje zaradi dve leti trajajoče davčne obremenitve razprodajali, ni pričakovati, bodo pa najverjetneje, kot napovedujejo poznavalci, svoje premoženje razdelili med družinske člane ali prijatelje, znižali skupno vrednost nepremičnin pod milijon evrov in se ognili plačilu davka.