Kmetje bi trgovcem z dekretom zaukazali, koliko prostora naj odmerijo slovenski hrani

Glede na to, da kodeks ni za nikogar zavezujoč, je bil takšen razplet pričakovan, preseneča pa včerajšnji poziv Franca Küčana, podpredsednika Sindikata kmetov Slovenije, naj vlada sprejme akt in z njim trgovcem predpiše, koliko metrov svojih polic morajo nameniti slovenski hrani. "Dokler tega ne bo, bodo trgovci izločali slovenske proizvajalce, zato bomo še naprej jedli nemško ali nizozemsko čebulo," je svoj predlog, izrečen na zadnji seji parlamentarnega odbora za kmetijstvo, utemeljil Küčan.

Poslanci so mu sprva navdušeno pritrjevali, a ko jih je kmetijski minister Franc Bogovič opomnil, da bo vlada težko sprejela sklep, v katerem bi zapisala: "Spoštovani Spar, na vaših policah mora biti deset odstotkov slovenske zelenjave," so si premislili in vlade niso pozvali k sprejetju tovrstnega dekreta. Navsezadnje je kmečki sindikalist Küčan že sam priznal, da so za to, da slovenska zelenjava tako redko zaide na trgovske police, krivi tudi proizvajalci. "Razdrobljeni smo in razpršeni. Nimamo organizacije, ki bi nas povezala, zato si pri trgovcih drug drugemu konkuriramo," je dejal.

Slovenija ima tržnih površin z zelenjavo le slabih 1500 hektarjev, na katerih pridela okoli 40.000 ton zelenjave, veliko več - približno 95.000 ton - je uvozi. A še tistega pridelka, ki ga imamo, kmetje ne uspejo prodati. Lani denimo so glavnino krompirja pustili na njivah, ker so jim zadruge, ki so v kmečki lasti, in trgovski sistemi za kilogram ponujali pičle štiri cente. "Močni boste le, če boste povezani," proizvajalcem zelenjave svetuje poslanka Državljanske liste Katarina Hočevar, ki je bila nekoč tudi sama del njih, zato iz lastnih izkušenj ve, da je nepovezanost pridelovalcev ključni razlog za močan padec samooskrbe z zelenjadnicami.

Za mnenje o tem, ali lahko vlada trgovcem z dekretom zaukaže, koliko slovenskih živil morajo imeti na svojih policah, smo povprašali ekonomista dr. Bogomirja Kovača. Ob napovedi nekdanjega kmetijskega ministra Dejana Židana, da bo vlada (takrat še Pahorjeva) z zakonom omejila trgovske marže, če bodo trgovci živilce in kmete še naprej izsiljevali, je namreč Kovač dejal: "Zakon o omejevanju trgovskih marž bi bil največji greh, ki ga je mogoče storiti v tržnem gospodarstvu. S tem bi se vrnili v ekonomsko politiko Sovjetske zveze iz leta 1921." Glede morebitne določitve kvot slovenske hrane na policah trgovin v Sloveniji pa naš sogovornik meni, da so lahko izhod v sili, vendar to zahteva tudi resnejše (finančno) sodelovanje države v obliki subvencij. "Kvote so politično mogoče, a menim, da ne bi prinesle dolgoročnejše rešitve. Poleg tega je navodilo, kaj morajo trgovci kupovati, skrajno problematično. Z njim bi bila na neki način kršena poslovna logika in svobodna tržna pobuda," meni Kovač in hkrati poudarja, da trgovci in njihovi dobavitelji po več kot letu dni "natezanj" svojih stališč očitno niso zbližali, kar kaže, da sami niso sposobni najti rešitve. Kovač vidi težavo v razdrobljenosti proizvajalcev, ki velikim trgovcem ne uspejo zagotoviti zanesljive in trajne oskrbe, zato ne pridejo na njihove police. Brez pomoči države, ki bi morala zagotoviti stabilne pogoje gospodarjenja tako predelovalcem kot trgovcem, pa Kovač ne vidi izhoda iz tega nezavidljivega položaja, katerega posledica je padanje samooskrbe s hrano.