V SD postaja vse bolj vroče: obeta se oster boj za mesto predsednika stranke

Koalicijskih poslancev je 48, z "odpadnikoma" Ivanom Simčičem in Ivanom Vogrinom ter poslancema narodnih skupnosti ima koalicija potencialno 52 glasov, za spremembo ustave jih potrebujejo vsaj še osem. Po dosedanjih napovedih jih zagotovo ne bo od nobenega od 28 poslancev Pozitivne Slovenije, tako lahko vlada računa zgolj na glasove poslancev SD.

Nobenega pisma Pahorju

V medijih so se v preteklih dneh pojavila poročila o "posebnem pismu", ki naj bi ga predsednica ljubljanske SD Metka Tekavčič naslovila na predsednika stranke Boruta Pahorja in v katerem vodstvo ljubljanskega odbora od njega zahteva, naj o zlatem fiskalnem pravilu razpravlja in odloči predsedstvo stranke, saj o tem ne sme in ne more odločati le poslanska skupina.

Tekavčičeva nam je včeraj zanikala pošiljanje kakršnega koli "posebnega pisma" Pahorju. Po njenih zagotovilih je omenjeni sklep, pod katerim je sicer res podpisana ona, v vednost romal na elektronske naslove vseh ljubljanskih članov stranke (dokument hranimo v uredništvu, op. p.).

Iz same vsebine dokumenta pa je razvidno, da gre pravzaprav za sklep predsedstva mestne organizacije SD Ljubljana, ki je na svoji 21. seji 24. aprila sprejelo mnenje, da gre pri vprašanjih v zvezi z ustavno uveljavitvijo zlatega fiskalnega pravila pa tudi zakonom o uravnoteženju financ in rebalansom proračuna za izjemno globoke posege v socialno državo in za njeno rušenje. Zato ljubljanski socialni demokrati zahtevajo, da se do njih pred odločanjem v državnem zboru opredeli predsedstvo stranke.

Po besedah vodja poslanske skupine SD Janka Vebra se bo ustavna komisija sestala 9. maja, ko bodo besedilo obravnavali. Če se bo že isti dan opravilo glasovanje, bi spremembo lahko uvrstili na dnevni red redne seje DZ 14. maja, Veber pa dvomi, da bo sprememba v obravnavi na izredni seji DZ 10. maja, torej že dan po obravnavi na komisiji.

Neobvezujoče skupno stališče

Predsedstvo stranke SD bi se torej moralo sestati najkasneje pred 14. majem, ali se bo, za zdaj še ni znano, saj ga še niso sklicali. Veber opozarja, da bo predsedstvo sicer razpravljalo o pobudi ljubljanske SD, skupnega stališča pa ni pričakovati. "Težko razpravljamo o tem, če pred seboj za zdaj nimamo niti besedila. Še preden bi izoblikovali stališče, bi morali vedeti, kaj bo zapisano v ustavo in v zakonu za izvajanje spremenjenega člena ustave. Če bo predsedstvo vseeno razpravljalo brez teh dokumentov, bo to razprava na podlagi poročil iz medijev."

Obstaja pa še druga težava. Predsedstvo stranke svojim poslancem nikakor ne more naložiti, kako naj glasujejo. "Tega se zavedajo tudi kolegi v poslanski skupini, tako da predsedstvo že lahko oblikuje stališče, na vsakemu poslancu pa je, da pretehta, ali bo glasoval tako ali drugače," pojasnjuje Veber.

Razklanost stranke

Ali bo na prihodnjem glasovanju o vnosu fiskalnega pravila za glasovalo vsaj osem poslancev SD, kolikor jih je potrebnih za dvotretjinsko večino, ni mogoče napovedati. Proti začetku postopka vnosa fiskalnega pravila v ustavo so glasovali trije poslanci iz vrst SD, in sicer Dejan Židan, Andreja Črnak Meglič in Srečko Meh. Če bodo tako glasovali tudi tokrat, predlog za spremembo ustave tako ne bo dobil potrebne dvotretjinske večine.

Da je to čisto mogoče, priznavajo tudi naši viri v SD. Stranka je namreč popolnoma razklana, tudi zaradi Pahorjeve naklonjenosti premierju Janezu Janši in obljubam o strankarski enotnosti glede podpore fiskalnemu pravilu. "Naš problem je Pahor, a tega si nihče ne upa povedati na glas. Tokrat so razmere drugačne, kot so bile, ko je Pahor še lahko izsiljeval stranko," pravijo viri, ki priznavajo, da v resnici nihče ne ve zares, kaj se bo zgodilo.

Da so razmere vse bolj napete in končni izid precej negotov, dokazuje dejstvo, da se bosta poleg sedanjega predsednika za to mesto na strankinem kongresu 2. junija v Kočevju potegovala še Patrick Vlačič in Igor Lukšič, po neuradnih informacijah pa sta s strani organov stranke prišla še predloga za Alenko Kovšca in Metko Tekavčič, ki pa soglasja h kandidaturi nista podali.

Nekateri, predvsem mlajši člani stranke bi na mestu predsednika najraje videli celo nekdanjega ministra Dejana Židana, a ta o tem niti ne razmišlja. Na kongresu se bo namesto tega potegoval za mesto podpredsednika. "Zgodi se lahko vse. Po eni strani lahko zaradi uspešnega lobiranja ponovno zmaga Pahor, po drugi strani lahko od kandidature odstopi na primer zadnji dan pred kongresom, saj se vse pogosteje sliši, da si išče službo v Bruslju," še dodajajo naši viri.