Povejte to ljudem, ki delajo osem in več ur na dan za bistveno nižjo plačo (...)." Ta izjava premierja Janeza Janše v torkovem intervjuju za Televizijo Slovenija je včeraj - ne edina - zlovešče odmevala na slovenskih visokošolskih institucijah. Pričakovano oster je bil zato tudi rektor največje slovenske univerze. "Trditi, da visokošolski profesorji delajo le 4 do 8 ur na teden, pomeni ali popolno nepoznavanje sistema ali pa načrtno zavajanje. Je tudi ponižujoče in predstavlja vzrok za nezaslužen množičen in populistični napad na univerze in njene profesorje. Upam, da se ne ponavljajo sedemdeseta..." je včeraj dejal dr. Stanislav Pejovnik. In dodal: "Naši profesorji lahko sicer predavajo tudi po deset ali dvanajst ur, toda to bi pomenilo konec resne, konkurenčne univerze. UL bi tako postala podpovprečen ameriški kolidž, na katerem učitelji študentom prenašajo tuje znanje. Ali je to cilj?"

Kolikšna je torej delovna obveznost visokošolskih učiteljev? Ta zagotovo ne znaša šest ali osem ur, temveč 40 ur na teden. S posebnim pravilnikom pa so določena razmerja med posameznimi oblikami dela. Med te sodijo neposredna pedagoška obveznost (ure predavanj v učilnici), ki znaša od 6 do 8 ur na teden ali 180 do 240 ur na leto, od 626 do 1044 ur na leto je posrednega pedagoškega dela, ki se nanaša na razvoj predmeta, pripravo gradiv za predavanja, govorilne ure, izpite, ter še od 626 do 1044 ur na leto raziskovalnega dela, za katero mora profesor na razpisu ARRS uspeti s pridobitvijo projekta. 10 odstotkov delovnega časa je predvidenega za delo v različnih komisijah, senatu, upravnem odboru...

Za slovenske rektorje je seveda še bolj kot ta premierjeva izjava boleč vladni predlog varčevanja v visokem šolstvu in znanosti. Če bodo načrtovani ukrepi uveljavljeni, bosta visoko šolstvo in znanost (brez investicij) ob 71 milijonov evrov, samo visoko šolstvo ob 31 milijonov. UL, ki je lani dobila 178 milijonov (iz tako imenovanega temeljnega stebra financiranja) in 3 milijone za dodatne bolonjske programe, pa bo morala letošnje leto preživeti z 20 milijoni manj sredstev za izobraževanje in 10 milijoni manj za raziskovalno delo. Po Pejovnikovem mnenju so takšna pričakovanja sprta z realnostjo. "V resnici bi potrebovali še 22 milijonov dodatnega denarja, predvsem za financiranje študija tistih študentov, ki nadaljujejo študij na bolonjskih programih 2. stopnje, ki se v tem letu izvajajo prvič. "Če ti programi ne bodo plačani - po sedaj veljavni uredbi o financiranju bi bili - ne vem, kako jih bomo na univerzi sploh lahko izvedli." Tudi sicer rektor poudarja, da je drastično znižanje sredstev za znanost in visoko šolstvo "nesorazmerno in nesprejemljivo". In kaj čaka Univerzo oziroma študente, če jim vlada ne bo prisluhnila?

"Posledice bodo dolgoročno zelo hude, rezerv ni več. S podjetji imamo sklenjenih 45 pogodb, pridobili smo okoli 200 evropskih projektov; več jih enostavno ne moremo. Poslujemo z minimalnimi stroški. Odpisane je 85 odstotkov opreme, imamo skrajno slaba razmerja med številom študentov in profesorjev, da ne govorimo o prostorskih razmerah. Akademije delajo po kleteh. Zmanjšali se bodo dostop do znanstvenih virov, možnosti za sodelovanje s tujimi univerzami, poslabšala se bo infrastruktura za znanstveno in izobraževalno delo, morda bomo morali odpuščati. Kako naj v teh pogojih ohranjamo doseženo kakovost?" se sprašuje prof. Pejovnik, ki ne izključuje možnosti, da bo Univerza že letos pridelala izgubo. Tudi zato je včeraj o svojih stališčih in aktivnostih, ki zadevajo vladne ukrepe, pisal vsem zaposlenim na UL.

Pejovnik odločno odklanja tudi vladni predlog, po katerem naj bi se zaposleni, ki bi dosegli minimalne pogoje za upokojitev, praviloma takoj upokojili. "Avtonomna univerza sama izbira kadre in odloča o upokojevanju". In raje bo odstopil, dodaja, kot pristal na uvedbo šolnin. K temu dodajmo, da so zasebne visokošolske institucije lani dobile približno 10 milijonov evrov ali dobre 4 odstotke vseh sredstev, ki jih država v okviru temeljnega stebra financiranja namenja za delovanje visokega šolstva. Po mnenju študentskega sveta UL, ki se je prav tako sestal včeraj in želi odslej sodelovati pri obravnavi predlaganih ukrepov, bi morala vlada pri financiranju dati UL prednost, saj ta "svojo kakovost dokazuje z visoko uvrstitvijo na svetovnih lestvicah!", novih visokošolskih zavodov pa ne bi smeli ustanavljati, "dokler ne bodo zagotovljena zadostna sredstva za UL".