Delo se začne pred vstopom v šolo
V zadnjih letih je bilo vloženega veliko truda v izboljšanje nacionalnih smernic in spodbujanje najboljših pedagoških praks, ugotavlja študija. "V Evropi je zdaj splošna praksa, da se temelji za učenje branja gradijo že na predšolski ravni. Šole pri poučevanju branja vse pogosteje uporabljajo raznovrstno gradivo, kot so pravljice, revije, stripi in spletne strani. Na bralne spretnosti se pazi tudi pri drugih predmetih učnega načrta, s čimer se spodbuja razumevanje besedil v različnih kontekstih." Težave pri branju je mogoče učinkovito odpraviti, če se odkrijejo in začnejo obravnavati kar se da zgodaj, če je učno gradivo prilagojeno posebnim potrebam in če imajo učitelji možnost stalnega strokovnega usposabljanja.
Na zgodnje začetke, torej že v predšolskem obdobju, opozarja tudi razvojna psihologinja Ljubica Marjanovič Umek. Meni, da je to najpomembnejše področje, na katerega bi se pri nas morali osredotočati pri prizadevanjih za dvigovanje bralne pismenosti. Kajti če je tovrstno delo v vrtcih kakovostno, se to odraža tudi na rezultatih, ki jih pri preverjanju bralne pismenosti dosegajo denimo 15-letniki. Predvsem ima vrtec očitne učinke na otroke, ki prihajajo iz manj spodbudnega okolja, denimo iz socialno šibkejših družin, iz družin, v katerih slovenščina ni materni jezik, in podobno. A pri nas imamo drugo težavo, opozarja Marjanovič-Umekova. V primerjavi s tujimi državami imamo pri nas izjemno nizek delež otrok iz omenjenih družin, ki so vključeni v vrtec.
Ni enotnega recepta za uspeh
Sicer pa se z bralno pismenostjo pri nas ukvarjajo na Zavodu RS za šolstvo. Z letošnjim šolskim letom so začeli projekt Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja. Kot so pojasnili, je njegov namen prispevati k zagotavljanju enakih izobraževalnih možnosti, izboljšanju dostopa do kakovostnega izobraževanja in k uresničevanju nacionalne strategije za razvoj bralne pismenosti. Najprej bodo preučili vzroke za obstoječe stanje na področju bralne pismenosti slovenskih 15-letnikov; krepili bodo pedagoški proces v smeri, ki omogoča bralno razumevanje in doseganje višjih ravni bralne pismenosti vseh skupin učencev in posameznikov. Krepili bodo tudi strokovno znanje ravnateljev, učiteljev vseh predmetov in drugih strokovnih delavcev šol. Izboljšati želijo motivacijo za branje in učenje, zviševati ravni pričakovanj učiteljev do vseh skupin učencev in posameznikov in podobno.
Sicer pa omenjena študija evropske komisije ugotavlja, da ni ene same metode, ki bi zagotavljala uspeh. Večina držav je določila cilje glede bralnega razumevanja, vendar v nacionalnih smernicah pogosto ni dovolj izčrpnih strategij, zlasti kar zadeva nižje sekundarno izobraževanje. Na splošno obstajajo dobre nacionalne smernice glede učnega načrta, pozornost pa bi bilo zdaj treba usmeriti k učiteljem, ki naj te smernice upoštevajo v praksi. Tako tudi v Sloveniji na primer še nimamo strokovnjakov za branje, ki zagotavljajo podporo učiteljem in učencem. Imajo jih Danska, Finska, Islandija, Irska, Malta, Norveška, Švedska in Združeno kraljestvo.
