KPK se je s podobnimi sumi že ukvarjala in za leto 2007 med drugim ugotovila za okoli 18 milijonov evrov oškodovanja državnega proračuna, potem ko naj bi država koncesionarjem za les iz državnih gozdov priznavala previsoke stroške dela. Jože Sterle, direktor združenja za gozdarstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije, je to ugotovitev KPK označil za "diletantsko posploševanje stvari".

Sklad preveč radodaren do koncesionarjev?

Tokrat so se v anonimki ponovili očitki, češ da je država oziroma v njenem imenu sklad do koncesionarjev še vedno pretirano radodaren. Razlika med realno ceno lesa in tisto, ki jo sklad prizna koncesionarjem, naj bi, tako pišejo avtorji anonimke, znašala vsaj 20 evrov po kubičnem metru, kar pomeni, da naj bi bil državni proračun na leto odškodovan za več kot 20 milijonov evrov. To naj bi se dogajalo kljub temu, da je vlada spremenila uredbo o koncesiji za izkoriščanje državnih gozdov, saj je želela doseči, da bi za les iz svojih gozdov iztržila več kot doslej.

Koncesionarji vlado zaradi spremembe te uredbe tožijo, zato toliko bolj izstopa podatek, da sta direktorica sklada Irena Šinko in Stojan Rovan nedavno v organizaciji koncesionarjev, ki imajo svoje združenje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, odšla na strokovno ekskurzijo v Kanado. Anonimneži opozarjajo, da sta potovala v družbi eminentnih direktorjev izvajalskih podjetij, s katerimi se Rovan vsako leto "trdo" pogaja in z njimi doseže "smešno nizko" pogodbo o odškodnini za posekan les iz državnih gozdov. "Takšno potovanje je moralno nesprejemljivo in koruptivno dejanje dveh visokih državnih uslužbencev in je podobno, kot če bi imeli sodniki in kriminalci skupne skrivne piknike, za javnost pa bi uprizarjali 'pravična' sojenja," piše v anonimki.

Na skladu so nam to potovanje potrdili, vendar so poudarili, da so stroške (6800 evrov za oba) poravnali sami, ne koncesionarji, in sicer s postavke za izobraževanje zaposlenih. Vodstvo sklada v združeni osemdnevni poti dveh "nasprotnih taborov" ne vidi nič spornega. Takole so odgovorili na naše poizvedovanje: "Menimo, da je združen ogled gozdarske dejavnosti oziroma njenih različnih akterjev v Kanadi, kjer so videli drugačno gospodarjenje z gozdovi, kot ga poznamo v Sloveniji, za vse področje gozdarstva, predvsem pa za sklad, kvečjemu koristen." Za mnenje o morebitni spornosti te strokovne ekskurzije, ki je v anonimki označena kot "veseljaški medcelinski poleti vodstva sklada", smo povprašali tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), pod katerega pristojnost od lani sodi sklad (Irena Šinko je postala direktorica na predlog kmetijskega ministra Dejana Židana), a so nas z vprašanji napotili na sklad, ker ta ni del MKGP ali organ v njegovi sestavi. Glede očitkov iz anonimke pa nam je Dejan Židan sinoči povedal, da je zahteval poročilo o očitkih, zapisanih v njej, tako od direktorice sklada Irene Šinko kot tudi od predsednice sveta sklada Marte Hrustel Majcen, sicer uslužbenke MKGP.

Podcenjen državni les?

Pisci anonimke opozarjajo tudi na po njihovem smešno nizko odkupno ceno lesa iz državnih gozdov (od te cene se odštejejo stroški, ki jih država prizna koncesionarjem, in tako določi koncesnina, ki jo morajo ti plačati skladu), ki je v letu 2009 znašala 37,63 evra, cena lesa iz zasebnih gozdov pa je bila po navedbah v anonimki vsaj za 20 do 25 odstotkov višja. Poudarjajo tudi že več let znano dejstvo, da se državni les v glavnem ne prodaja na licitacijah, kot zahteva uredba, prav tako na veliko razliko v znesku, ki ga država dobi za les iz državnih gozdov, ki niso predmet koncesijske pogodbe, in za les iz koncesijskih gozdov.

Za leto 2011 naj bi država za kubični meter lesa od koncesionarjev iztržila sicer nekaj več kot v preteklosti, vendar avtorji pisma trdijo, da je pogajalski uspeh sklada s koncesionarji v tem primeru le navidezen, saj naj bi cene hlodovine, predvsem iglavcev, letos močno narasle, zato država s povišanjem koncesnine naj ne bi iztržila niti razlike med staro in novo ceno hlodovine. Anonimneži tudi navajajo, da naj bi bila večja koncesnina tudi posledica bistveno slabše negovanosti državnih gozdov in manjših vlaganj v gozdne prometnice.

Na skladu vse te očitke zanikajo. Zagotavljajo, da so vlaganja v gozdove v primerjavi z minulim letom bistveno višja, vlaganja v nego gozdov pa bodo ostala vsaj na lanski ravni. Za cene hlodovine priznavajo, da so letos nekoliko višje, vendar pravijo, da niso narasle toliko, kot je narasla koncesijska dajatev. Za trditev, da naj bi država na račun prenizke cene hlodovine iz svojih gozdov na leto izgubila od 20 do 25 milijonov evrov, na skladu pravijo, da to po njihovih podatkih in izračunih ne drži. Ker sklad podatkov o ceni hlodovine iz zasebnih gozdov nima, bi bile po njihovem mnenju vsakršne tovrstne primerjave nestrokovne oziroma pavšalne. "Cena, ki nam jo sporočajo koncesionarji, je cena, ki jo dosežejo pri prodaji na trgu," odgovarja vodstvo sklada. In priznava, da javnih dražb za prodajo državnega lesa od leta 2008 ne izvajajo več. Razlog? "Stroški javnih dražb so višji kot stroški neposredne prodaje kupcem," so odgovorili.