Za prevzem tega resorja se je po pojasnilih svojega kabineta odločil zato, ker namerava zaključek mandata posvetiti tudi zmanjševanju zaposlenih v državni upravi in spremembam zakona o vladi, s katerim bi zmanjšali število članov vlade. Predlog za imenovanje novih začasnih ministrov bo Pahor posredoval državnemu zboru prihodnji teden.

Službo vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ki jo od aprila začasno vodi Boštjan Žekš, bo v prihodnje prevzel novi državni sekretar, ki ga bo določil predsednik vlade. Ker gre za položaj koordinatorja, ki je odgovoren za črpanje evropskih sredstev, si želi Pahor po pojasnilih svojega kabineta za odločitev vzeti še nekaj časa.

Pahor načrtuje reformo javne uprave

Čeprav bo nova vlada namesto 18 štela le 14 članov, ne bo po Pahorjevem mnenju "zaradi utečenosti ekipe in primerne razporeditve odgovornosti in nalog" nič manj operativna. Zmanjšanje števila resorjev naj bi bila ob širši reformi javne uprave, z manj uradniki in funkcionarji, tudi sicer usmeritev, s katero namerava Pahor tudi v funkciji ministra za javno upravo "razvijati ustroj vodstva izvršilne oblasti".

V Pahorjevem kabinetu so napovedali, da utegnejo biti v naslednjih tednih sprejete nekatere dolgoročnejše odločitve, zaradi katerih premier že opravlja razgovore s predsedniki parlamentarnih strank. Prihodnji teden bo Pahor morebiti sklical tudi njihov skupni sestanek.

O rebalansu proračuna šele septembra

Predsednica LDS Katarina Kresal je v ponedeljek povedala, da si bosta s Pahorjem prizadevala, da bi v drugi polovici leta državni zbor sprejel še nekatere ukrepe za finančno konsolidacijo in pregon gospodarskega kriminala, nato pa bi se začeli postopki, "da skozi nadzorovan in umirjen proces pridemo do predčasnih volitev".

Glede rebalansa proračuna je predsednica LDS premierju predlagala "še kakšna dva tedna" za ponoven premislek, saj meni, da bi bilo treba več narediti za to, da "gospodarstvo končno zadiha". Ker državni zbor rebalansa zaradi potrebnega postopka sprejemanja (za obravnavo na odborih je potrebnih okoli 15 dni) zagotovo ne bo mogel obravnavati na julijski seji državnega zbora (15. julija se začnejo parlamentarne počitnice), je najbolj verjetno, da bodo poslanci o njem odločali šele septembra.

Čeprav je Pahor večkrat omenil, da razmišlja o vezavi zaupnice na rebalans, pa je to malo verjetno, saj tej ideji nasprotujejo vse poslanske skupine, vključno z SD. Po mnenju vodje poslancev SD Dušana Kumra bi moral Pahor vložiti zaupnico v primeru, da državni zbor rebalansa ne bi sprejel. Če ne bi dobil niti zaupnice, pa bi sledile predčasne volitve.

Radovan Žerjav: Vlada krši 115. člen Ustave RS

Po pravnih mnenjih, ki so jih pridobili v Slovenski ljudski stranki, iz 115. člena Ustave RS zelo jasno in nedvoumno izhaja, da mora minister tudi po odstopu opravljati tekoče posle do izvolitve novega ministra, čeprav z omejenimi pooblastili, in ne more kar oditi. To pomeni, da je ustavodajalec s to normo zagotovil, da se med trajanjem mandata vlade ne more zgoditi, da bi bilo ministrstvo brez ministra, čeprav je ta odstopil, ne glede na to, da je s svojim odstopom seznanil Državni zbor RS. To je tudi bistveni namen ustavodajalca, saj v 115. členu Ustave RS nikjer ne piše, da se lahko z zakonom k temu kaj doda ali uredi kako drugače.

"V 11. členu zakona o vladi, na katerega se opira predsednik vlade, je evidentno obrazložen položaj ob vzpostavitvi nove vlade po volitvah, ne pa sredi mandata, zato ga v sedanjem položaju ne moremo smiselno uporabiti," pojasnjuje predsednik SLS mag. Radovan Žerjav, ki je prepričan, da takšna interpretacija, kot si jo je zamislila sedanja vlada, nikakor ni v skladu z Ustavo RS, saj prihaja v nasprotje s 115. členom slednje.

"Ob tem je najpomembneje, da kandidata za ministra lahko potrdi samo Državni zbor RS, nihče drug ne more opravljati te funkcije v polnem obsegu, ne da bi šel skozi ta postopek," je prepričan Žerjav, ki ugotavlja, da so ustavo očitno kršili že v primeru odstopa ministra Pogačnika in ministrice Trobec-Bučanove.

Ustava Republike Slovenije je po mnenju poslanske skupine SLS v tem primeru zelo jasna in ne dopušča nobenih rezervnih imenovanj ministrov, še posebno ne s strani predsednika vlade. "Ministre v Sloveniji imenujemo v Državnem zboru RS. Stanje, v katerem se bo država znašla po formalnem odstopu treh ministric na julijski seji DZ RS, pomeni razpad ustavnega okvira delovanja izvršilne veje oblasti," je še prepričan predsednik SLS mag. Radovan Žerjav.